APDEJT.si

Volodimir Zelenski si želi čim prej srečati z Donaldom Trumpom, da bi razpravljal o posodobljenem mirovnem načrtu in pogojih za končanje vojne z Rusijo. Po poročanju Axios naj bi se srečanje lahko zgodilo že na dan zahvalnosti. Zelenski naj bi v ZDA odpotoval z že preoblikovanimi ruskimi predlogi, ki so jih dopolnili v Kijevu in EU.

Rusija naj bi razvila novo ofenzivno strategijo za hitrejše prodiranje v Ukrajini, ki temelji na zračnih napadih in infiltraciji manjših skupin vojakov, s ciljem oslabitve ukrajinskih sil, ki upravljajo z brezpilotnimi letalniki. Ukrajinska enota za elektronsko bojevanje Night Watch pa trdi, da je razvila učinkovito metodo za sestreljevanje ruskih hipersoničnih raket kinžal, ki jih je Vladimir Putin označil za nepremagljive.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

Donald Trump je sporočil, da je bil v zadnjem tednu dosežen velik napredek pri pripravi mirovnega načrta med Rusijo in Ukrajino, ki ga njegova administracija dokončuje. Kljub temu je bil Trumpov načrt označen kot kapitulacija Ukrajine in nagrada za Rusijo.

Donald Trump je sporočil, da bo njegov posebni odposlanec Steve Whitkoff v Moskvi opravil pogovore z Vladimirjem Putinom o dokončni verziji mirovnega načrta za Ukrajino. Minister za vojsko ZDA, Dan Driscoll, naj bi o mirovnem načrtu razpravljal tudi z ukrajinsko stranjo. Trump je dejal, da je pri pripravi načrta upošteval stališča tako Moskve kot Kijeva in da je ostalo le še nekaj spornih vprašanj.

Rusija zaenkrat ne želi popuščati in je zadovoljna z razvojem dogodkov na fronti v Ukrajini. Kremelj bo revidirani mirovni načrt za Ukrajino komentiral šele po prejemu uradnega ameriškega stališča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin obiskal Kirgizistan, kar sovpada s pričakovanji odziva Rusije na mirovni načrt, ki so ga Ukrajinci sprejeli. Ob tem je bil objavljen članek, ki kritizira napačne pristope k miru v Ukrajini, pri čemer opozarja na nedavne ruske napade na civiliste.

Ugotovljeno je bilo, da je Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav ni poklicni diplomat, je Dmitrijev postal pomemben pri oblikovanju mirovnega načrta.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se 28. novembra v Kremlju v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Niti Budimpešta niti Moskva o tem srečanju še nista uradno poročali.

Markus Söder je v bavarskem parlamentu podal vladno izjavo o naslednjem proračunu in že na začetku ostro napadel opozicijsko stranko AfD, ki jo je označil za »priležnike Moskve«.

Donald Trump je na tradicionalni slovesnosti pomilostil purana ob dnevu zahvalnosti. Medtem pa se je okrepila kritika njegovega mirovnega načrta za Ukrajino, pri čemer se poudarja, da je preveč naklonjen Vladimirju Putinu in da ima nanj močan vpliv Henry Kissinger. Razkrito je bilo, da je Trump Ukrajini postavil ultimat v zvezi z več krizami.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o ameriškem mirovnem načrtu. Ameriški predsednik Donald Trump pa je svojemu odposlancu naročil srečanje s Putinom v Moskvi in izrazil upanje na osebno srečanje.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Aleksej Venediktov, skoraj četrt stoletja glavni urednik Eho Moskve, je napovedal, da bo vojna za Putina katastrofa. Liberalno rusko radijsko postajo so ukinili, Venediktova pa je Kremelj razglasil za 'tujega agenta'. V članku razkriva podrobnosti o svojem življenju v Moskvi, vojni, Putinu in represiji v Rusiji, pri čemer poudarja, da so mu po invaziji na vrata nalepili ukrajinski trizob.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Vladimirja Putina je v Kirgiziji sprejel predsednik Sadir Žaparov, kar kaže na slovesen sprejem ruskega predsednika med tridnevnim obiskom. Med obiskom naj bi Putin podaljšal mednarodne sporazume med državama.

Potekajo intenzivna pogajanja o končanju vojne v Ukrajini. ZDA in Ukrajina naj bi izdelali dopolnjen mirovni načrt. Prvotni ameriško-ruski predlog je vključeval 28 točk, vključno z zahtevami po umiku Ukrajine iz nekaterih mest v Donbasu, omejitvi lastnih oboroženih sil in opustitvi članstva v Natu.

Ukrajina in Rusija sta si izmenjavali napade z droni in raketami. Ruske oblasti so poročale o smrtonosnih ukrajinskih napadih z droni na jugu Rusije, kjer so bili prizadeti stanovanjski bloki v več mestih, vključno z Novorossiyskom in Rostovom, pri čemer so bili trije ljudje ubiti in najmanj 16 ranjenih. Kijev je bil znova tarča ruskih zračnih napadov z balističnimi raketami in droni, ki so povzročili poškodbe in gmotno škodo na infrastrukturi in stanovanjskih zgradbah, ranjenih pa je bilo najmanj šest ljudi. Britanski premier Starmer bo gostil pogovor o Ukrajini.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ustanovitelj spletnih strani za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, Kim Schmitz, znan kot Kim Dotcom, je na ruskega predsednika Vladimirja Putina naslovil poziv, naj »kaznuje zlomljeni Zahod«. Svojo izjavo je objavil na družbenem omrežju X, kjer je zapisal, da Putin drži Zahod na robu poraza in da je Zahod moralno zlomljen.

Vladimir Putin je preživel poskus atentata z živčnim strupom le nekaj tednov pred načrtovanimi mirovnimi pogovori z Donaldom Trumpom. Podrobnosti o napadu in njegovem ozadju niso znane, vendar incident nakazuje na notranje napetosti ali zunanje grožnje ruskemu predsedniku.

ZDA in Rusija sta predlagali mirovni načrt za Ukrajino, ki je povzročil razdor med zahodnimi zavezniki. Načrt, ki naj bi ga podpiral Donald Trump, naj bi Vladimirju Putinu ponudil vse, kar želi, kar je naletelo na kritike. Evropski voditelji poskušajo pomagati Ukrajini, da bi imela boljše pogajalske izhodišča. Rusija je pozitivno ocenila ameriški načrt, medtem ko je evropskega zavrnila.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

Zelenski je izrazil pripravljenost za pogajanja s Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki je bil deležen kritik. Trump je zatrdil, da je pri dogovoru dosežen velik napredek. Mediji poročajo o zmanjšanju obsega ameriškega mirovnega načrta s 28 točk na 19 po srečanju v Ženevi. Pojavile so se tudi obtožbe o korupciji v Zelenskijevem krogu, povezane z energetskim sektorjem Ukrajine med vojno.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

Jurij Ušakov, svetovalec Vladimirja Putina, je ostro kritiziral evropski odgovor na mirovni načrt za Ukrajino, ocenjujoč ga kot "popolnoma nekonstruktiven" in nesprejemljiv za Rusijo. Poudaril je, da predlog ne izpolnjuje ruskih pričakovanj in da o njem niso potekala konkretna pogajanja.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil sožalje Vietnamu zaradi hudih poplav, ki so prizadele državo. V sporočilu je poudaril solidarnost Rusije z vietnamskim narodom v teh težkih trenutkih.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Razkritje skrivnih pogajanj med Putinom in Trumpom o mirovnem sporazumu za Ukrajino je sprožilo val kritik. Republikanski senator McConnell je ostro obsodil načrt, ki naj bi bil močno pod vplivom Rusije, in ga označil za nevrednega papirja, na katerem je napisan. Evropski protipredlog Trumpovemu načrtu ohranja možnost vstopa Ukrajine v NATO, kar Rusija najverjetneje zavrača. Ob tem se je pojavila preiskava korupcije v krogu predsednika Zelenskega, medtem ko nekateri menijo, da si Ukrajina zasluži preživeti.

Zelenski je izrazil pripravljenost za pogovor s Trumpom o občutljivih točkah ameriškega mirovnega načrta. Pogajanja o mirovnem načrtu so potekala tudi v Abu Dabiju, kjer so se srečali predstavniki ZDA, Ukrajine in Rusije. Zelenski naj bi do konca novembra obiskal ZDA, da bi s Trumpom dokončno dorekel dogovor za končanje vojne. Ukrajina naj bi se strinjala z omejitvijo števila vojakov, o ozemeljskih vprašanjih in varnostnih garancijah pa se morata dogovoriti še Zelenski in Trump.

Ukrajinska vlada je zavrnila ključne elemente mirovnega načrta ZDA, ki predvideva ozemeljske koncesije. Republikanski kongresnik je zaradi načrta skoraj odstopil. Senator McConnell je kritiziral mirovni načrt, za katerega naj bi imela velik vpliv Rusija. Trumpov načrt naj bi ponujal "konec z bolečino" namesto "bolečine brez konca", kar je za Ukrajince in Evropejce nesprejemljivo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je srečal z guvernerjem Murmanske oblasti Andrejem Čibisom, kjer sta razpravljala o razvoju Arktike. Srečanje je potekalo v Kremelju.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Novinarka Ksenija Sobčak se je opravičila režiserju Nikiti Mihalkovu zaradi svojih prejšnjih domnev, da je bil on tisti, ki je sprožil škandal okoli 'gole zabave' blogerke Anastazije Ivljeve konec leta 2023. Sobčak je domnevala, da je Mihalkov osebno obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina o zabavi. Po dveh letih se je Sobčak opravičila, ker ni mogla dokazati svoje teorije.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

Predlogi Donalda Trumpa glede Ukrajine so bili ostro kritizirani, saj naj bi Putinu prinesli preveč koristi in predstavljali nagrado za začeto vojno. Kratek rok za pripravo načrta je bil označen kot sramoten. Trump je bil tudi kritičen zaradi pomanjkljivega poznavanja zgodovine Ukrajine.