APDEJT.si

Preiskovalni odbor bo preveril informacije o poškodbah otrok med stampedom v šoli v Vladivostoku.

Božičkov vlak je iz Vladivostoka krenil na praznično potovanje po Rusiji in se bo ustavil v 70 mestih. Potovanje je namenjeno širjenju božičnega vzdušja po državi.

Let letalske družbe Sibir iz Južno-Sahalinska v Vladivostok je bil zamujen za skoraj dva dni. Po navedbah tožilstva naj bi bil odhod predviden za večer 15. novembra, vendar je bil preložen na jutro 17. novembra.

Ukrajina je sporočila, da je izvedla več napadov na transsibirsko železnico, ključno povezavo med Moskvo in Vladivostokom. S tem naj bi prekinili ruske vojaške oskrbovalne poti, vključno z dobavo orožja iz Severne Koreje. Ukrajinska obveščevalna služba (HUR) je prevzela odgovornost za eksplozijo v regiji Habarovsk, ki je poškodovala železnico.

Poleg letališča v Saratovu so začasno prekinili sprejem in odpremo letal tudi na letališču v Kazanu. Omejitve, ki so bile uvedene, so namenjene zagotavljanju varnosti.

Odbor za obrambo državne dume je zavrnil predloge sprememb, ki bi potrojile mesečne plače vojakov na obveznem služenju. Poslanec Mihail Deljagin je pojasnil, da do povišanja ne bo prišlo.

Po deportaciji iz Tajske so Eriko Vladyko aretirali na letališču v Vladivostoku zaradi suma, da je septembra 2025 v hotelski sobi v Bangkoku brez nadzora pustila svojo štiriletno hčer, da bi se zabavala.

Novoletni »Vlak Dedka Mraza« bo po napovedih obiskal 70 mest po vsej Rusiji. Potovanje se bo začelo 19. novembra v Vladivostoku in končalo 11. januarja 2026 v Velikem Ustjugu, rojstnem kraju ruskega Dedka Mraza. V Moskvi bo vlak postavljen 2. in 3. januarja 2026.

Basmansko sodišče v Moskvi je za dva meseca aretiralo direktorja oddelka Ministrstva za industrijo in trgovino Rusije, Mihaila Kuznecova, zaradi suma prejemanja podkupnine v posebno velikem obsegu.

Na ruskem Daljnem vzhodu so zabeležili rekordno povečanje uvoza rabljenih avtomobilov. Oktobra je carinski urad v Vladivostoku obravnaval 38.500 vozil, kar je posledica sprememb v dajatvah za recikliranje.

Ruski Dedek Mraz bo 19. novembra iz Vladivostoka začel svoje letošnje potovanje z vlakom, ki se bo ustavil v več kot 70 ruskih mestih. Praznična karavana bo prevozila 108.000 kilometrov po Transsibirski železnici.

Vladivostoška carina je zasegla litografijo Olega Tolstoja z naslovom "Moskovski kremelj" iz leta 1960. Delo, ki velja za kulturno dobrino, so odkrili na ladji, ki je priplula iz Japonske. Cariniki so sliko zasegli.

Estonska policija je aretirala blogerja in dokumentarista Olega Besedina zaradi suma "nenasilne dejavnosti, usmerjene proti estonski državi". Preiskavo vodi Kapo, estonska policija za varnost.

Ruski pevec Grigorij Leps je bil po koncertu v Vladivostoku 19. oktobra nujno hospitaliziran v moskovski bolnišnici Botkin zaradi hude zastrupitve. Telegram kanal Mash poroča, da je Leps odpovedal vse načrtovane nastope v naslednjih tednih.

Francosko sodišče je zavrnilo pritožbo kolesarja Sofiana Sehilija na pripor, v katerem je od 8. septembra. Sehili, specialist za vzdržljivostne dirke, je obtožen nezakonitega prečkanja ruske meje in mu grozita do dve leti zapora. Kolesar je julija začel pot iz Lizbone in nameraval prek 17 držav prispeti v Vladivostok v začetku septembra.

V šoli številka 69 v Vladivostoku je izbruhnil požar, domnevno zaradi eksplozije pametnega telefona. Požar se je začel v garderobi, iz šole pa so evakuirali 541 učencev in 31 zaposlenih. O dogodku poročajo ruski mediji.

Članki napovedujejo pomemben napredek v razvoju Evrazije, pri čemer izpostavljajo predvsem gradnjo evrazijske hitre železnice od Tianjina in Pekinga do Vladivostoka. Prvi teden septembra 2025 naj bi bil ključen, saj naj bi takrat potekalo letno srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu. Dogodki naj bi pospešili uveljavitev evrazijskega desetletja in prispevali k nastanku novega svetovnega reda.

Poljska je sestrelila ruske drone, ki so vstopili v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja državo približalo konfliktu kot kadarkoli po drugi svetovni vojni. Pojavljajo se vprašanja, ali Rusija preizkuša obrambo NATA. Ruski državni mediji so incident omalovaževali in se osredotočili na druge novice. Belorusija trdi, da je sestrelila drone, ki naj bi bili namenjeni v Poljsko in Litvo. Medtem naj bi ukrajinski droni napadli rusko mesto Soči na obali Črnega morja, po srečanju Vladimirja Putina v tem mestu. Rusija poskuša zanikati odgovornost za vdor dronov na Poljsko in širi dezinformacije. ZDA so prekinile sodelovanje z Evropo pri preprečevanju dezinformacij iz Rusije, Kitajske in Irana. Obstaja tudi poročilo o neonacistični skupini s povezavami z ZDA, ki naj bi jo podpirala ruska obveščevalna služba.

Po poročanju Pepeja Escobarja naj bi september 2025 prinesel prelomnico z vzponom evrazijske dobe. To naj bi se zgodilo ob treh ključnih dogodkih: letnem vrhu SCO v Tianjinu, paradi ob dnevu zmage v Pekingu in Vzhodnem gospodarskem forumu (EEF) v Vladivostoku. Ti dogodki naj bi utrdili evrazijsko povezovanje in vpliv.

Francoski kolesar Sofiane Sehili je bil aretiran v Rusiji, ko je poskušal prečkati mejo med Kitajsko in Rusijo med poskusom postavitve svetovnega rekorda v kolesarjenju od Lizbone do Vladivostoka. 44-letni Sehili je obtožen nezakonitega prečkanja meje in je v priporu blizu Vladivostoka. Njegov brat je izrazil zaskrbljenost, ker družina že nekaj dni ni imela neposrednih informacij o njem. Sehili je drugi Francoz, ki je trenutno pridržan v Rusiji.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Na srečanju trgovinskih ministrov Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) je Indija opozorila pred zlorabo izvoznih ukrepov, ki bi lahko povzročili umetno pomanjkanje, izkrivljanje trgov in prekinitev dobavnih verig. Indija se zavzema za pregledno in premišljeno uporabo teh ukrepov, da bi ohranili zaupanje v mednarodno trgovino. Poudarila je tudi potrebo po diverzifikaciji izvoza in zmanjšanju odvisnosti ter pozvala k večjemu dostopu do trga, da bi zmanjšali trgovinski primanjkljaj.

Ukrajina kljub velikemu zanimanju tujih partnerjev težko izvaža drone zaradi birokratskih ovir in obremenjenosti s potrebami vojne. Medtem pa je Rusija postavila pogoje za vrnitev zahodnih podjetij, pri čemer morajo ta izpolnjevati obveznosti do zaposlenih in države ter ne smejo podpirati ukrajinske vojske.

Francoskega kolesarja Sofiana Sehilija so v Vladivostoku aretirali zaradi suma kršitve zakona o prestopu ruske meje. Aretacija je bila potrjena s strani nujnih služb Primorja.

Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.

Vladimir Putin se je na vrhu v Kitajski pojavil v nelagodni situaciji, ko je kamere ujele njegov hladen pozdrav s predsednikom ene od držav Kavkaza. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski srečanje s slovaškim premierjem Robertom Ficom označil za smiselno in izrazil željo po nadaljevanju dialoga, kljub kritikam zaradi Ficevih tesnih odnosov z Rusijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro posvaril zahodne države pred napotitvijo vojaških sil v Ukrajino. Izjavil je, da bodo vse zahodne sile, ki bodo prisotne v Ukrajini, obravnavane kot legitimne tarče ruskih sil. Opozorilo je bilo podano po srečanju v Parizu, kjer se je 26 držav zavezalo k povečanju varnostnih jamstev za Kijev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro odgovoril na načrte Zahoda o namestitvi tujih vojakov v Ukrajino, pri čemer je izjavil, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju "legitimne tarče". To je Putin dejal po izjavah evropskih držav o pripravljenosti na napotitev svojih enot v Ukrajino. Opozorilo je povzročilo zaskrbljenost na Zahodu, saj so ga nekateri mediji označili za grožnjo.

Vladimir Putin je napovedal, da bo most, ki bo povezal Rusijo in Severno Korejo, končan leta 2026. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se lahko Putin in Trump v bližnji prihodnosti znova srečala. Kljub zaskrbljujočim signalom za rusko gospodarstvo, je Putin izrazil optimizem glede gospodarske situacije v Rusiji.

Razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino se zaostruje, medtem ko predsednik Zelenski vztraja pri konkretnih ukrepih. Evropski partnerji, ZDA in Rusija se ne strinjajo glede varnostnih zagotovil. Putin ne načrtuje srečanja z Zelenskim v tujini. Evropa obljublja, da bo z vojaki zagotavljala varnost Ukrajine, vendar le v miru, skupaj z ZDA in s soglasjem Rusije, kar ne kaže na moč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal nov format za zaščito ukrajinskega zračnega prostora. V Parizu se je sestal z evropskimi voditelji in ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino, medtem ko se ruski napadi nadaljujejo.

Poljska je zabeležila porast števila migrantov na meji z Belorusijo. Kljub močni zaščiti meje, je skoraj 14.000 ljudi poleti poskušalo nezakonito vstopiti v EU preko te poti.

Direktor največje ruske banke Sberbank, German Gref, je opozoril, da je rusko gospodarstvo v juliju in avgustu zabeležilo 'tehnično stagnacijo', pri čemer je za to okrivil visoko obrestno mero centralne banke. Gref je na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku izjavil, da podatki kažejo na 'gibanje proti ničelni rasti', pri čemer je kot razloge navedel geopolitične pritiske, nestanovitni rubelj in padajoče cene surovin. Visoke obrestne mere, naraščajoč proračunski primanjkljaj in padajoči prihodki od nafte in plina dodatno obremenjujejo rusko gospodarstvo.

Ifo inštitut opozarja, da nemško gospodarstvo že tri leta stagnira in da se bo ta paraliza nadaljevala, če zvezna vlada ne bo sprejela odločnih ukrepov. Inštitut pripisuje del bremena tudi ameriškim carinah, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo.

Vladimir Putin je izrazil interes za mirovna pogajanja z Volodimirjem Zelenskim in ga povabil na srečanje v Moskvo. Medtem je Kijev vložil zahtevo za pravno razpustitev Ukrajinske pravoslavne cerkve (UOC). Kreml je poudaril, da je prisotnost Natovih vojakov v Ukrajini nesprejemljiva in predstavlja nevarnost za Moskvo.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

Moldavski begunec Ilan Șor je v videokonferenci poročal Vladimirju Putinu o aktivnostih svojega podjetja A7. Vodja Nata Mark Rutte je posvaril pred naivnostjo v odnosih z Rusijo in Putinom. Putin pa je priznal, da se Rusija sooča s pomanjkanjem plina, kljub trditvam o velikih zalogah premoga na Daljnem vzhodu.

Rusija je ponovila, da so varnostna jamstva za Ukrajino nesprejemljiva in nevarna za Evropo. Hkrati je izrazila pripravljenost za delo na zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, vendar pod pogojem, da ta ostane nenuklearna, nevtralna in ne vstopi v vojaške bloke. Rusija je tudi zavrnila vsakršno tuje posredovanje v Ukrajini. Zelenski meni, da bo izid vojne v Ukrajini določil vzhodno mejo Evrope, kot primer uspešnega razvoja pa je navedel Južno Korejo.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiha je izjavil, da je najmanj sedem držav, vključno z Avstrijo, Vatikanom, Švico in tremi zalivskimi državami, pripravljenih gostiti srečanje med Volodimirjem Zelenskim in Vladimirjem Putinom. Zelenski je zavrnil srečanje v Moskvi in poudaril, da je za Ukrajino trenutno najpomembnejše pridobivanje varnostnih zagotovil z Zahoda.

Kremlj je ostro obsodil nemškega kanclerja Friedricha Merza, ker je ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za 'vojnega zločinca'. Rusija je kritično reagirala na Merčeve izjave.

V zalivu Minonosok v okrožju Hasan pri Vladivostoku je zagorel čoln. Po poročanju portala V1.ru so ljudje na krovu zavrnili pomoč. Dogodek je prvi poročal Telegram kanal "112".

Ruske in kitajske mornariške sile so po končanih petdnevnih pomorskih vajah "Joint Sea-2025" blizu Vladivostoka začele skupne pomorske patrulje v zahodnem Pacifiku.

Kitajska in Rusija sta zaključili petdnevne pomorske vaje z imenom 'Joint Sea-2025' v Japonskem morju. Vaje so vključevale protipodmorniške manevre in streljanje v živo, kar poudarja njuno krepitev vojaških vezi. Vaje so potekale blizu Vladivostoka v Rusiji in so se odvijale v času naraščajočih napetosti z Združenimi državami.

Rusija in Kitajska sta začeli skupne pomorske vaje 'Joint Sea-2025' v Japonskem morju blizu Vladivostoka, s ciljem krepitve vojaškega sodelovanja. Tridnevne vaje, ki so se začele v nedeljo, vključujejo vojaške ladje obeh držav, ki izvajajo simulacije v več domenah. Cilj vaj je okrepiti zavezništvo in uravnotežiti vpliv ZDA v svetovnem redu, medtem ko se povečujejo napetosti zaradi konflikta v Ukrajini.

Ruska in kitajska mornarica sta v Japonskem morju, pod imenom "Deniz Etkileşimi-2025", začeli skupne vojaške vaje.

Ukrajinski napad z droni je povzročil velik požar v ruskem skladišču nafte blizu Sočija. Medtem sta si ameriški predsednik in nekdanji ruski predsednik izmenjala verbalne grožnje o morebitnih jedrskih napadih v luči vojn v Iranu in Ukrajini, zaradi česar so ZDA napotile jedrske podmornice.

Več kitajskih mornariških ladij je v četrtek prispelo v rusko pristanišče Vladivostok, ki se nahaja na skrajnem vzhodu Rusije. Prihod ladij je povezan s skupnimi vojaškimi vajami, ki so načrtovane med 1. in 5. avgustom. Premik kitajskih ladij v Rusijo je bil pripravljen v sodelovanju med Putinom in Xijem.

Rusija in Kitajska se pripravljata na skupne pomorske vaje, imenovane "Pomorska interakcija-2025", ki bodo potekale od 1. do 5. avgusta v Japonskem morju v bližini Vladivostoka. Te vaje, vključno s skupnimi patruljami v Tihem oceanu, poudarjajo poglobljeno vojaško sodelovanje med državama.

Rusija in Kitajska bosta avgusta izvedli skupne pomorske vaje, imenovane "Pomorska interakcija - 2025", ki so del letnega načrta sodelovanja med obema vojskama. Vaje, ki bodo potekale v bližini Vladivostoka na Tihem oceanu, so po navedbah ruskega tiskovnega urada Tihooceanske flote obrambne narave in niso usmerjene proti drugim državam.

Kitajska je v sredo napovedala, da bo avgusta izvedla skupne vojaške vaje z Rusijo, vključno s pomorskimi in zračnimi vajami v bližini Vladivostoka ter skupnimi pomorskimi patruljami v Tihem oceanu. Krepitev vojaškega sodelovanja med Moskvo in Pekingom se je v zadnjih letih poglobila, skupaj z gospodarskimi in političnimi vezmi.