APDEJT.si

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Donald Trump je izjavil, da bo moral Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt, ne glede na to, ali mu je všeč ali ne. Zelenski medtem opozarja, da je Ukrajina pred enim najtežjih trenutkov v zgodovini.

Donald Trump je ponovil, da trenutno ne načrtuje dobave raket Tomahawk Ukrajini, vendar ni izključil možnosti, da bi si v prihodnosti premislil. Poudaril je, da zaenkrat ni sprejel odločitve o dobavi teh raket dolgega dosega.

Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche je med obiskom v Kijevu doživela grozote vojne. Zaradi zračnega alarma se je morala zateči v protibombno zaklonišče, medtem ko so v mestu umirali ljudje.

Pred petimi leti je armenska vojska med drugo karabaško vojno izvedla raketni napad na azerbajdžansko mesto Ganja, pri čemer so umrli številni civilisti, med njimi tudi otroci. Obletnica tega tragičnega dogodka obuja spomine na grozote vojne in izgube, ki jih je utrpelo azerbajdžansko prebivalstvo. Članki poudarjajo, da se Azerbajdžan spominja tega dogodka kot krvavega poglavja v svoji zgodovini, ki je zaznamoval boj za osvoboditev ozemlja. Obenem se spominjajo junaštva azerbajdžanskih vojakov, ki so se borili za osvoboditev domovine. Predsednik İlham Əliyev je poudaril, da Azerbajdžana nihče ne more ustaviti na poti do zmage.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je po telefonu opravil pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Po poročanju madžarskih medijev sta se Trump in Orbán pogovarjala o vojni v Ukrajini in madžarskem nakupu ruske nafte. Zunanji minister Péter Szijjártó je potrdil, da sta se voditelja pogovarjala o več vprašanjih, potem ko je Trump izjavil, da bi Orbán prenehal kupovati rusko nafto, če bi se pogovoril z njim. Szijjártó se je v New Yorku srečal tudi s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, s katerim je razpravljal o gospodarskem in energetskem sodelovanju.

Donald Trump je izrazil veliko razočaranje nad Vladimirjem Putinom in ocenil, da je čas, da se vojna v Ukrajini konča. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ocenil, da je Trump sedaj Ukrajini bližje kot kdajkoli prej, poljski premier Donald Tusk pa je posvaril pred ustvarjanjem iluzij glede spremembe Trumpove retorike do Ukrajine.

Sergej Lavrov je ponovno obtožil Zahod, da je odgovoren za vojno v Ukrajini, pri čemer je obtožil NATO in EU sodelovanja. Donald Trump naj bi zagrozil z novimi sankcijami proti Rusiji, pošiljal dodatno pomoč Kijevu in morda podprl vstop Ukrajine v NATO in Evropsko unijo. Želi tudi, da Ukrajina ponovno zasede območja.

Opažanja dronov so za več ur ohromila letališča v Köbenhavnu in Oslu. Danska premierka Mette Frederiksen je situacijo označila za napad. Preiskovalci preiskujejo ozadje dogodkov, identiteta upravljavcev dronov pa ostaja neznana. V Dánskem se pojavljajo ugibanja o morebitni vpletenosti Rusije, medtem ko norveške oblasti ostajajo bolj zadržane pri ocenah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izpostavil ključno vlogo dronov pri obrambi Ukrajine in ponudil pomoč Natu pri odvrnitvi ruskih napadov z droni, še posebej po nedavnih vdorih v zračni prostor Romunije in Poljske. Zaradi uporabe dronov se zaostruje vojna situacija, v Rusiji je prišlo do požara v rafineriji, Romunija pa je zaradi incidentov aktivirala bojna letala. Po incidentu v Poljski je bila sklicana izredna seja Združenih narodov.

Vladimir Putin je ponovil, da se je o končanju vojne v Ukrajini pripravljen pogovarjati z Volodimirjem Zelenskim le v Moskvi, medtem ko je Zelenski ponovil svoje vabilo Putinu v Kijev.

Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.

Slovaški premier Robert Fico se je v Užgorodu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kmalu po Ficovem obisku pri ruskem predsedniku v Pekingu. Glavna tema pogovorov je bila energetska infrastruktura. Fico je napovedal skorajšnji konec vojne v Ukrajini, Zelenski pa je ponudil dobavo energentov Slovaški pod pogojem, da ne gre za ruske vire.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

V Parizu je potekalo srečanje evropskih voditeljev, na katerem so obravnavali varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne. Francoski predsednik Macron je izjavil, da je Evropa pripravljena ponuditi ta jamstva po podpisu mirovnega sporazuma. Razprave so potekale ob strahu pred novo rusko ofenzivo, nemški in francoski uradniki pa so razpravljali o ruskih vojakih, ki se zbirajo blizu Pokrovska. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je prav tako sestal z evropskimi voditelji v Parizu glede varnostnih jamstev za Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bi moral imeti Kijev glavno besedo pri morebitni prisotnosti odvračilnega kontingenta partnerjev v Ukrajini, ne pa Moskva.

Članki na spletnih straneh Transition News in Anarchist Federation ponujajo alternativne poglede na družbo, oblast in vojno. Transition News izraža dvom o tem, da vlade delajo za svoje ljudi, in kritizira neenakost pri uporabi zakonov. Anarchist Federation pa poudarja, da vojne niso rešitev za ljudstva in opozarja na konflikt med demokratičnimi elementi in vladajočo elito v hierarhičnih sistemih.

Federação Nacional dos Médicos (FNAM) se je pridružila mednarodnemu pozivu 'Medicina za mir: Etični in poklicni imperativ' in izrazila spoštovanje zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, ki v vojnih in humanitarnih krizah tvegajo svoja življenja. FNAM je poudarila pomembnost zaščite zdravstvenih delavcev v konfliktnih območjih in pozvala k takojšnji prekinitvi ognja.

Raziskava hamburške fundacije Körber je pokazala, da so nemški starši najstnikov zaskrbljeni zaradi vpliva vojne in medijske potrošnje na njihove otroke. Starše stiska, kaj njihove otroke obremenjuje in povzroča skrbi.

Vojna v Ukrajini traja že tri leta in pol, kar se odraža v prizorih iz Kijeva. Prikazane so uničene zgradbe, zgoreli avtomobili ter "konjički", protitankovske ovire, okrašeni s cvetjem v spomin na žrtve bombardiranj. Kljub vojni se življenje v mestu nadaljuje.

Papež Frančišek je pozval vernike po vsem svetu, naj se v petek, 22. avgusta, postijo in molijo za mir v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v drugih regijah, ki jih razdvajajo vojne. Papež je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljevanja spopadov in trpljenja na teh območjih.

Papež Leo XIV. je določil 22. avgust kot dan posta in molitve za mir v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugih vojnih območjih. Pozval je vernike k molitvi in postu za pravičnost in mir, ko se je vrnil v Vatikan s poletnih počitnic. To je ponovil več pozivov k končanju vojn v Ukrajini in Gazi.

V Gazi se mladi glasbeniki znotraj ruševin vojne trudijo ohraniti upanje s pomočjo glasbe. V šotoru v Gazi odmeva nežna melodija, ki jo izvaja skupina mladih glasbenikov. Njihova glasba, ki se razlega po ulicah, ponuja kontrast smrtonosnemu zvoku bomb in izstrelkov.

Različne ankete v poljskih medijih kažejo na deljeno mnenje med Poljaki glede možnosti vojne v naslednjih petih letih. Po eni anketi skoraj polovica Poljakov ne verjame, da bo država v tem obdobju soočena z vojno, medtem ko več kot četrtina meni, da je takšna grožnja realna. Anketo za Portal Obronny "Super Expressu" je izvedel Inštitut za raziskave Pollster med 9. in 11. avgustom na vzorcu 1006 odraslih Poljakov.

Glede na ankete, ki jih je izvedel Inštitut za raziskave Pollster za Portal Obronny in "Super Express", skoraj polovica Poljakov ne verjame, da bo Poljska v naslednjih petih letih soočena z realno vojno. Kljub temu pa več kot četrtina anketiranih meni, da je nevarnost realna.

V Sudanu se širi najhujši izbruh kolere v zadnjih letih, pri čemer je samo v regiji Darfur v enem tednu umrlo najmanj 40 ljudi. Zdravniki brez meja (MSF) so poročali o tem, da se kolera širi po različnih delih Sudana.

Papa Frančišek, imenovan tudi kot Leon XIV v nekaterih poročilih, je pozval vernike, da molijo k Bogu za podelitev miru vsem ljudem, ki trpijo zaradi vojn. Ta poziv je bil izrečen med splošno avdienco, ki je potekala v dvorani Pavla VI namesto na Trgu svetega Petra zaradi vročine.

Papež Frančišek je ob 80. obletnici bombardiranj Hirošime in Nagasakija pozval k miru in dejal, da svet zavrača vojno kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da morajo voditelji vedno upoštevati svoje odgovornosti in ne ignorirati najbolj ranljivih.

Število otrok, ki so v Gazi umrli zaradi podhranjenosti od začetka izraelske ofenzive, se je povečalo na 100. Skupno je zaradi podhranjenosti v Gazi umrlo 210 ljudi v zadnjih dveh letih.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Tajske oblasti so v petih okrožjih ob meji s Kambodžo razglasile izredno stanje, medtem ko sta obe državi nadaljevali z obstreljevanjem. V eskalirajočih spopadih je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, medtem ko se po poročilih iz Kambodže uporablja tudi rusko orožje.

Analize iz del Stuarta in Davida Wise ter arhivskih anarhističnih revij razkrivajo globoko kritiko sodobnega sveta. Vojna je označena kot najbolj uničujoče in travmatično človeško vedenje, ki ustvarja pekel na zemlji. Besedila, nastala pred in po konferenci COP15, izpostavljajo pomanjkanje ekološke analize v zvezi s 'samomorilskim kapitalizmom' in nakazujejo splošno željo po koncu sveta, ki jo prinaša zahodna civilizacija. Poudarek je tudi na neobjavljenih delih, ki se nanašajo na katastrofalne razmere in so bili prvotno objavljeni na spletni strani Revolt Against Plenty.

Iran je v ponedeljek izvedel suborbitalni test ene izmed svojih raket, namenjenih za prevoz satelitov, kar je bil prvi takšen test po prekinitvi ognja, ki je sledila 12-dnevni vojni med Izraelom in Iranom. Hkrati so strokovnjaki za kibernetsko varnost odkrili novo vohunsko programsko opremo DCHSpy za Android, ki je verjetno povezana z iranskim ministrstvom za obveščevalne in varnostne službe (MOIS) in se preoblači v VPN aplikacije za vohunjenje za disidenti.