APDEJT.si

Pobegli nekdanji vodja podjetja Wirecard, Jan Marsalek, je po poročanju medijev povezan z obsežnim sistemom pranja denarja, ki povezuje trgovce z drogami in sankcionirane ruske oligarhe. Britanska kriminalistična agencija NCA je razkrila, da so ruske obveščevalne službe uporabile dve mreži za pranje denarja, da bi financirale vohunsko mrežo v Bolgariji, ki jo je vodil Marsalek. Denar naj bi izviral iz trgovine z drogami, orožjem in organiziranega kriminala, prejemniki pa so bili sankcionirani posamezniki.

Nemško Zvezno sodišče (BGH) je odločilo, da delničarji Wirecarda ne morejo uveljavljati izplačil iz stečajne mase podjetja. Sodišče je poudarilo, da imajo upniki, kot so posojilodajalci, ponudniki storitev in zaposleni, prednost pri izplačilih. Zahtevki deset tisoč delničarjev za odškodnino bodo obravnavani kot drugotni.

Nemško zvezno sodišče (BGH) v Karlsruheju obravnava morebitne odškodninske zahtevke delničarjev podjetja Wirecard, ki je pred petimi leti bankrotiralo. Približno 50.000 delničarjev zahteva skupno 8,5 milijarde evrov odškodnine, vendar je stečajna masa precej manjša. Sodišče preučuje, ali imajo njihove zahteve enako prioriteto kot zahteve drugih upnikov.

Avstrijsko notranje ministrstvo preučuje možnost odvzema državljanstva Janu Marsalku, nekdanjemu vodilnemu v Wirecardu, ki je na begu in naj bi se nahajal v Rusiji. Po poročanju medijev naj bi Marsalek delal za rusko obveščevalno službo, kar bi lahko bil razlog za odvzem državljanstva. Obstajajo tudi fotografije, ki prikazujejo Marsalka v vojaški uniformi z oznako Z.

Markus Braun, nekdanji izvršni direktor podjetja Wirecard, ki je v preiskovalnem priporu od poletja 2020, je v intervjuju izrazil upanje v novo življenje po izpustitvi. Povedal je, da še vedno čuti veliko moči in energije v sebi ter da se bo posvetil novim temam in delal do visoke starosti. Braun še vedno upa na oprostitev.

Mala delničarka iz Krefelda je vložila tožbo proti finančnemu nadzorniku Bafin zaradi odškodnine v zadevi Wirecard, vendar je bila na Višjem deželnem sodišču v Düsseldorfu neuspešna. Mnogi vlagatelji v Wirecard so kontroverzno prepoved kratke prodaje s strani finančnega nadzornika razumeli kot pomiritev in kupovali delnice. Sodišče pa ne vidi kršitve dolžnosti Bafin.