ZN izbirajo novega generalnega sekretarja
V Združenih narodih so Varnostni svet in Generalna skupščina sprožili postopek za izbiro novega generalnega sekretarja, poroča tisk.
V Združenih narodih so Varnostni svet in Generalna skupščina sprožili postopek za izbiro novega generalnega sekretarja, poroča tisk.
Glavno mesto Indonezije, Jakarta, je po novem poročilu Združenih narodov največje mesto na svetu z 41,9 milijona prebivalcev. Tokio je padel na tretje mesto. Poročilo tudi napoveduje, da bo Daka v Bangladešu do leta 2050 postala največje mesto na svetu. Devet od desetih največjih mest se nahaja v Aziji.
Italijanski parlament je soglasno potrdil zakon, ki femicid opredeljuje kot ločeno kaznivo dejanje od umora, kadar je motiviran s spolom. Premierka Giorgia Meloni je podprla zakon, ki za femicid predvideva dosmrtni zapor.
Japonska je zavrnila kitajsko pismo Združenim narodom, v katerem Kitajska obtožuje Tokio, da grozi z oboroženim posredovanjem glede Tajvana, kot "neskladno z dejstvi in neutemeljeno". Japonski veleposlanik pri ZN, Kazuyuki Yamazaki, se je odzval na pismo kitajskega veleposlanika pri ZN, Fu Conga.
Program Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) opozarja, da ima drastično zmanjšanje mednarodne finančne pomoči za boj proti HIV-u in aidsu resne posledice. Zmanjšanje sredstev s strani ZDA in drugih držav bi lahko do leta 2030 privedlo do dodatnih 3,9 milijona okužb. Opozorilo je bilo predstavljeno v Ženevi ob svetovnem dnevu aidsa, 1. decembra. Združeni narodi se bojijo, da bodo zaradi ukinitve pomoči ogroženi napori v boju proti aidsu.
V Mehiki so predstavili nacionalno kampanjo za boj proti spolnemu in digitalnemu nasilju nad ženskami. Zvezno sodišče (PJF) bo kaznovalo tiste, ki kršijo pravice žensk. Vodja vlade Clara Brugada se je pridružila predsedniškemu desetletju proti nasilju nad ženskami, ki ga je predstavila predsednica Claudia Sheinbaum.
Močno deževje je poplavilo begunski tabor v Gazi in poslabšalo že tako težke razmere za razseljene Palestince. Številni so ostali brez zavetja, kar je povzročilo dodatno trpljenje, saj so izpostavljeni zimskim razmeram in pomanjkanju osnovnih potrebščin. Agencije ZN opozarjajo na vse slabše razmere in potrebo po nujni pomoči.
Urad Združenih narodov za človekove pravice je sporočil, da je bilo v izraelskih napadih v Libanonu od lanske prekinitve ognja ubitih najmanj 127 civilistov. OZN poziva k preiskavi in spoštovanju premirja, pri tem pa opozarja na vse pogostejše napade izraelske vojske in uničevanje civilnih objektov.
Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi izraelskega »sistematičnega in vztrajnega« uničevanja Gaze ogroženo preživetje palestinske družbe. Vojna je močno prizadela gospodarstvo območja, obnova pa bo po ocenah stala več kot 70 milijard dolarjev in bo trajala več desetletij. ZN poziva k takojšnjemu mednarodnemu posredovanju, saj vojna in omejitve povzročajo »izjemen propad palestinskega gospodarstva« in ogrožajo vse stebre preživetja, od hrane do zdravstvene oskrbe.
Ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami so se okrepile zahteve po uvedbi vseevropskega zakona o spolni zlorabi, ki bi temeljil na načelu "Samo ja pomeni ja". Pobuda sledi oprostilni sodbi mladostnikom, ki so imeli spolni odnos z dvanajstletnico v Avstriji. Načelo, ki se v Avstriji že uvaja, naj bi postalo zgled za celotno Evropsko unijo. Ob 16-dnevni kampanji Združenih narodov "Orange the World" se pojavljajo tudi pozivi k boljši zaščiti pred digitalnim nasiljem. Nekatere države že kaznujejo spolni odnos brez izrecnega soglasja, vendar to po mnenju zagovornikov ni dovolj.
Izrael je bil obtožen napada na palestinske družine, ki so spale v zavetišču v Gazi med prekinitvijo ognja. Palestinski novinar poroča o pokolu. Hkrati je PBS prejel kritike zaradi poročanja iz Libanona, kjer naj bi Izrael ciljal na Hezbolah. Poročanje PBS naj bi bilo pristransko in naklonjeno Palestincem, pri čemer naj bi novinarka dvomila o izraelskih razlagah za bombardiranja in se sklicevala na Združene narode in lokalne prebivalce, da bi prikazala Libanon kot nedolžno žrtev.
Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).
Nekdanji generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je pohvalil Južno Korejo za so-sponzorstvo resolucije ZN, ki obsoja kršitve človekovih pravic v Severni Koreji. Ban je to izjavil na mednarodni konferenci o človekovih pravicah v Severni Koreji v Seulu. Resolucijo je podprlo 61 držav, vključno z Južno Korejo pod liberalno vlado Leeja, ki si prizadeva za ponovno vzpostavitev dialoga s Severno Korejo.
Po podatkih Združenih narodov je bilo lani ubitih 83.000 žensk in deklet po svetu. Več kot polovica jih je umrla pod roko intimnega partnerja ali družinskega člana. Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami ZN opozarja, da dom ostaja nevaren kraj za številne ženske. V Sloveniji nasilje v partnerskih odnosih pri skoraj polovici žensk traja več kot pet let.
Severna Nigerija se sooča z rekordno lakoto, ki jo povzročajo vse pogostejši napadi militantnih skupin in s tem povezana nestabilnost. Svetovni program za hrano (WFP) opozarja, da bo leta 2026 skoraj 35 milijonov ljudi trpelo zaradi hude lakote, hkrati pa se WFP decembra sooča s pomanjkanjem sredstev. Opozorila prihajajo v času, ko se razmere v državi zaostrujejo zaradi nasilja in zmanjševanja humanitarne pomoči.
Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.
Trumpova administracija načrtuje pregled vseh beguncev, ki so bili sprejeti v ZDA med Bidenovim mandatom. Dokument o tem je pridružila agencija Associated Press.
Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.
Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.
Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.
Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v bližini Venezuele, pri čemer je USS Gerald R. Ford plul proti Karibom. Predsednik Trump je odobril tajne operacije Cie. Administracija je kartel Cartel de los Soles označila za tujo teroristično organizacijo.
Mjanmarska vojaška vlada je začela na državni televiziji predvajati obsežne posnetke posredovanja proti centrom za spletne prevare. Prikazano je rušenje zgradb in pridržanje več kot 1000 tujcev. Mjanmar je znan po tem, da gosti operacije kibernetskih prevar, ki ciljajo na ljudi po vsem svetu. Te prevare običajno vključujejo pridobivanje zaupanja ljudi z romantičnimi zvijačami in jih zvabijo v lažne naložbene sheme. Urad Združenih narodov za droge in kriminal ocenjuje, da te dejavnosti kriminalnim združbam ustvarijo nekaj manj kot 40 milijard dolarjev letnega prihodka.
Poveljnik indonezijske vojske Agus Subijanto je napovedal izbor vojakov za mirovne sile, ki bodo napotene v Gazo. Te sile bo vodil general s tremi zvezdicami. Poslali jih bodo kot del priprav Indonezije za podporo humanitarni misiji na tem konfliktnem območju.
Ombudsman je poudaril, da je nasilje nad ženskami resna kršitev človekovih pravic in ovira za razvoj družbe, ter da ni zasebna stvar, temveč družbeni problem, ki ga je treba ustaviti. Pozval je k takojšnjemu in celovitemu delovanju institucij ter močnejši podpori pri preprečevanju nasilja in zaščiti žrtev. Direktorica Centra za ženske pravice je dejala, da je zaščita žensk temelj vladavine prava.
Hamas in Islamski džihad sta sporočila, da bosta vrnila posmrtne ostanke izraelskega talca. Poleg tega je bila zaprta humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation, ki jo podpirata ZDA in Izrael, zaradi nesoglasij med izraelsko vojsko in obrambnim ministrom.
Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.
Ob svetovnem dnevu aidsa, ki ga obeležujemo 1. decembra, dunajska pomoč za aids opozarja na možnost nazadovanja v boju proti tej bolezni. Po podatkih programa Združenih narodov (UNAIDS) je cilj izkoreniniti aids do leta 2030, vendar bi lahko hitra destabilizacija mednarodnih sredstev to ogrozila. V Avstriji se osebe, okužene s HIV, še vedno stigmatizirajo. Dunajska pomoč za aids se želi osredotočiti na spolno zdravje v starosti.
Združeni narodi so potrdili načrt predsednika Trumpa za Gazo, ki ga palestinsko odporniško gibanje ostro obsoja. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki podpira Trumpov načrt, vključno s prehodno vlado, ki jo vodi Trump, in mednarodnimi stabilizacijskimi silami (ISF), ki naj bi razorožile Hamas. Izraelu to ni uspelo v dveh letih genocida.
Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.
Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.
Organ Združenih narodov za trgovino z divjimi živalmi je v nedeljo sklenil, da ne bo omejil uvoza ogroženih živali v Indijo, potem ko je več držav podprlo razveljavitev prejšnjega strogega priporočila, ki je vključevalo zasebni živalski vrt, ki ga vodi najbogatejša družina v Aziji. Vantara, živalski vrt v Gujaratu, ki ga vodi filantropska veja konglomerata Reliance, ki ga vodijo Mukesh Ambani in njegova družina, se je soočil z obtožbami neprofitnih in naravovarstvenih skupin o nepravilnem uvozu nekaterih živali, kar je sprožilo večji nadzor s strani Nemčije in Evropske unije.
Turški predsednik Tayyip Erdogan je pohvalil dogovor z Avstralijo o gostovanju podnebne konference ZN COP31 prihodnje leto. Erdogan je dejal, da je ta kompromis pomemben dosežek za multilateralizem.
Kljub prekinitvi ognja, ki je začela veljati 10. oktobra, so izraelske sile v ponedeljek v Gazi ubile štiri Palestince, enega pa ranile. Palestinski viri so poročali, da so bili najdeni posmrtni ostanki izraelskega ujetnika na severu Gaze.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ocenila, da podnebna konferenca COP30 ni prinesla bistvenih ukrepov za reševanje podnebne krize, kot sta načrt za opuščanje fosilnih goriv in zaustavitev krčenja gozdov do leta 2030. Trenutni globalni pristop je označila za neodgovoren in neučinkovito pobožno sanjarjenje.
Podnebna konferenca v Belému v Braziliji se je končala brez dogovora. Približno 200 držav se ni uspelo dogovoriti o načrtu za opustitev uporabe premoga, nafte in plina.
Indija je izrazila močno podporo Braziliji za vključujoče vodenje predsedstva COP30 in pozdravila številne odločitve, sprejete na nedavno zaključenem podnebnem vrhu. Kljub zadovoljstvu z mnogimi odločitvami, Indija ni posebej označila COP30 za uspeh pri oblikovanju politike za preprečevanje podnebnih sprememb. V uradni izjavi je Indija izrazila hvaležnost za "izjavo na visoki ravni" na zaključnem plenarnem zasedanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) COP30.
Že 50 let je minilo, odkar je Maroko 6. novembra 1975 prevzel nadzor nad Zahodno Saharo. Mednarodna skupnost danes kaže malo pripravljenosti, da bi vztrajala pri spoštovanju mednarodnega prava v zvezi s tem ozemljem.
V Benetkah je skupina okoljskih aktivistov, med katerimi je bila tudi Greta Thunberg, obarvala vodo Grand Canala z zelenim barvilom. Protestniki, oblečeni v tradicionalna beneška oblačila, so vihteli zastave okoljevarstvene skupine Extinction Rebellion. Dejanje je obsodil guverner regije Veneto, Luca Zaia, ki je poudaril, da takšni protesti škodujejo kulturnemu nasleđu in povzročajo dodatno delo pri čiščenju vodotoka. Policija je identificirala več protestnikov in jim zasegla glasbila ter transparente.
Na podnebni konferenci ZN (COP30) v Belemu so predstavniki držav potrdili Belemski paket zaključnih sklepov, ki pa ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta izid je bil dosežen kljub prizadevanjem za ambicioznejše podnebne zaveze.
Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.
V Ženevi so se sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in več evropskih držav, da bi razpravljali o 28-točkovnem mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino. Visoki uradniki so se pogovarjali o naslednjih korakih za končanje vojne.
Podjetje Srbija Ziđin Koper je zavrnilo ugotovitve, ki jih je po obisku Srbije oktobra podala delovna skupina Združenih narodov o poslovanju in človekovih pravicah. V družbi trdijo, da poročilo vsebuje številne nepreverjene obtožbe.
Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt Donalda Trumpa za Gazo, s čimer naj bi ignoriral mednarodno pravo, kaznoval Palestince in nagradil tiste, ki so odgovorni za domnevni genocid. Kritiki trdijo, da resolucija ne ščiti žrtev in ne zagotavlja odgovornosti storilcev.
Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.
Posebni poročevalec ZN je opozoril, da dolgoletni ameriški embargo na Kubo vpliva na humanitarne razmere na otoku. Pozval je Združene države, naj odpravijo enostranske sankcije, ki po mnenju strokovnjaka 'dušijo družbeno tkivo kubanske družbe' in imajo pomembne posledice na vseh področjih.
Podnebna konferenca ZN COP30 v brazilijskem Belemu se je zaključila s potrditvijo Belemskega paketa, ki ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Brazilija se je zavezala, da bo ločeno od Združenih narodov vodila pobudo za načrt odprave fosilnih goriv in deforestacije.
Kitajska je na Združenih narodih obtožila Japonsko, da ogroža »oboroženo posredovanje« glede Tajvana, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi izjavila, da bi kitajski napad na Tajvan lahko sprožil vojaški odziv Tokia. Kitajski uradnik je v pismu ZN izpostavil, da je Takaichijeva s tem storila »hudo kršitev mednarodnega prava« in diplomatskih norm.
Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.
Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Združeni narodi poročajo, da stotisoče ljudi v Gazi nima dovolj hrane.
V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.