APDEJT.si

Donald Trump je sporočil, da bo njegov posebni odposlanec Steve Whitkoff v Moskvi opravil pogovore z Vladimirjem Putinom o dokončni verziji mirovnega načrta za Ukrajino. Minister za vojsko ZDA, Dan Driscoll, naj bi o mirovnem načrtu razpravljal tudi z ukrajinsko stranjo. Trump je dejal, da je pri pripravi načrta upošteval stališča tako Moskve kot Kijeva in da je ostalo le še nekaj spornih vprašanj.

Predsednik Zoran Milanović je ostro odgovoril pevcu Thompsonu glede odločitve o 'Možemo!' in poudaril, da to ni sekta, ampak odločitev mestne skupščine. Obenem je opozoril premierja Plenkovića, da bo, če bo ta začel preiskovati njegove kandidate, uporabil vsa sredstva, da prepreči takšne politične pritiske. Milanović je obiskal tudi Hrvaški naravoslovni muzej in si ogledal razstavo 'Lobanja C – svetovna paleoantropološka dediščina'.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Kabinet hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je za RTL televizijo izjavil, da bi morala Hrvaška uporabiti vse razpoložljive mehanizme za rešitev usode izginulih oseb. Izjava je bila odgovor na vprašanje o morebitni blokadi srbske poti v Evropsko unijo zaradi tega vprašanja. Odkritje resnice o usodi izginulih je pomembno tako s človeškega kot z državnega stališča. Hrvaška kot suverena država in članica EU bi morala izkoristiti vse možnosti.

Na Hrvaškem so obeležili dan spomina na žrtve domovinske vojne, s osrednjo slovesnostjo v Vukovarju ob 34. obletnici padca mesta leta 1991. Premier Andrej Plenković je pozval k mirnemu obeleževanju, medtem ko se predsednik Zoran Milanović zaradi zdravstvenih težav ni udeležil dogodka.

Vukovarci se novembra spominjajo grozot, ki so jih pretrpeli med skoraj trimesečno obleganjem Vukovara leta 1991, ki je dosegla vrhunec s padcem mesta 18. novembra. Vukovar se je tri mesece junaško branil pred agresorskimi silami, dokler ga niso okupirale. Sledilo je maščevanje in zločin nad branitelji in prebivalci Vukovara.

Predsednik Zoran Milanović je veteranom domovinske vojne podelil častne čine in odlikovanja. Ob tem je poudaril, da Hrvaška ni le branila svoje ozemlje, ampak je tudi osvobodila Bosno in Hercegovino v "bratstvu po orožju" z ZDA in drugimi državami, vključno z Armado BiH.

Predsednik Zoran Milanović je skupaj z madžarskim predsednikom Tamasom Sulyokom obiskal madžarsko manjšino v Baranji. Ta obisk je sledil uradnemu obisku v Budimpešti, kjer so pohvalili status manjšin v obeh državah. Milanović je dejal, da je odnos do manjšin lakmusov papir za to, kako sta Hrvaška in Madžarska povezani. V Hrvaški živi približno 10.000 Madžarov, na Madžarskem pa okoli 50.000 Hrvatov.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Predsednik Zoran Milanović je posmrtno odlikoval generala zbora Anto Rosa z Veleredom Petra Krešimirja IV. z lento in Danico. Odlikovanje je general prejel za izjemen prispevek k oblikovanju vojne strategije in vojaške doktrine ter zasluge pri izgradnji...

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki hrvaških političnih strank iz Bosne in Hercegovine, ki so mu izrazili hvaležnost za njegovo zavzemanje. Sogovorniki so Milanovića seznanili z aktivnostmi, ki jih izvajajo, predvsem v zvezi s pripravo predloga novega volilnega zakona.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki Mešihata Islamske skupnosti, s katerimi je razpravljal o položaju in pravicah muslimanov na Hrvaškem. Dotaknili so se tudi položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Predstavniki Islamske skupnosti so izrazili zadovoljstvo z doseženo ravnijo pravic muslimanov na Hrvaškem, vključno z verskimi in izobraževalnimi.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

Predsednik Zoran Milanović je ostro obsodil napad na ljudi v Splitu, ki se niso mogli braniti. Incident je označil za jaden in mizeren ter pozval k kaznovanju odgovornih. Poudaril je, da je treba storilce, ki jih je imenoval 'vucibatine njegovih let', locirati, izročiti in jim soditi. Izpostavil je tudi, da je treba žrtvam Vukovara in njihovemu dostojanstvu nameniti poseben dan, medtem ko se preostanek leta živi normalno.

Predsednik Zoran Milanović je izjavil, da je premier Andrej Plenković sprejel sodnico Mirto Matić na pogovor za predsednika Vrhovnega sodišča brez vednosti drugih potencialnih kandidatov, kar po Milanovićevih besedah kaže na to, da je bil javni poziv "izmišljen z namenom manipulacije". Dodal je, da "se nihče normalen ne bo prijavil na javni poziv za šefa Vrhovnega sodišča". Milanović je še poudaril, da je Plenković izbral Turudića in da zdaj skupaj odločata o predsedniku Vrhovnega sodišča.

Zlatan Ibrahimović je ganjen spregovoril o svoji mami Hrvatici in o tem, kako mu je zaradi stvari, ki jih je počela, postalo vse hrvaško ogabno. Medtem je Zoran Milanović komentiral dogodke v Splitu, rekoč, da je treba storilce locirati, izročiti in jim soditi, pri čemer je namignil, da HDZ-jevci vedo, kako se to dela.

V Splitu je skupina zamaskiranih moških prekinila dogodek Dan srbske kulture v prostorih mestne četrti Blatine. Med incidentom so vzklikali "srbsko smetje" in udeležencem dejali, da se dogodek ne more odvijati v času obeleževanja padca Vukovarja. Splitska policija intenzivno išče mlajše osebe, ki so odgovorne za prekinitev programa.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil pomisleke glede osmih kandidatov za veleposlanike, ki jih je predlagal predsednik Zoran Milanović. Glavni razlog za zadržanost je, ker kandidati prihajajo izven ustaljenega diplomatskega sistema. Kljub temu Grlić Radman poudarja, da pogovori o imenovanju veleposlanikov še niso prekinjeni.

Predsednik Zoran Milanović je komentiral spore z vlado glede imenovanja novih veleposlanikov. Izjavil je, da pristaja na vse, kot 'obupana ljubica', in obtožil premierja Andreja Plenkovića, da uničuje službo. Milanović je s tem izrazil svoje nezadovoljstvo nad potekom dogovarjanj o izbiri veleposlanikov.

Predsednik Zoran Milanović se je s soprogo Sanjo Musić Milanović udeležil slovesnega odprtja Velikega egipčanskega muzeja v Kairu, kjer so prvič izvedli simfonijo egipčanskega skladatelja Hešama Neziha, ki vsebuje tudi del v staroegipčanskem jeziku. Odprtje muzeja je potekalo po 23 letih gradnje.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je potrdil, da kandidatko za predsednico Vrhovnega sodišča, Mirto Matić, podpira tako on kot tudi predsednik vlade Andrej Plenković. Milanović je institut javnega poziva ocenil kot "vic". Ob tem je Milanović odklonil komentar glede pevca Thompsona.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je praznoval svoj 59. rojstni dan. Milanović, rojen v Zagrebu in s koreninami v Cetinski krajini, je diplomiral iz prava in se leta 1994 poročil s Sanjo Musić Milanović. Par ima dva sinova, Anteja Jakova in Marka. Predsednik je znan po svoji karieri, ki sega od zagrebških četrti do predsedniškega položaja.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na predavanju na Fakulteti za organizacijo in informatiko v Varaždinu izrazil zaskrbljenost nad zunanjo politiko Zahoda, ki naj bi združila Rusijo in Kitajsko v nevarno zavezništvo. Poudaril je, da bi morala biti Hrvaška nacionalno odporna, da bi se lahko uprla zunanjim vplivom. Opozoril je tudi na maltretiranje Hrvatov v Bosni in Hercegovini.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović bo prihodnji teden uradno obiskal Vatikan, kjer ga bo v zasebni avdienci sprejel papež Lav XIV., so v torek potrdili v Uradu predsednika. Milanović bo v Vatikanu 31. oktobra in se bo srečal tudi z državnim tajnikom.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Hrvaški, Nicole McGraw, je predala poverilna pisma hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću. Uradno je začela svoj mandat v Zagrebu.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike na Hrvaškem, Nicole McGraw, je na Pantovčaku predala poverilna pisma predsedniku Zoranu Milanoviću. Spremljali so jo njeni družinski člani, soprog Michael McGraw in hči Elizabeth Merrill. V člankih je omenjena kot Trumpova veleposlanica.

Predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović je imenoval brigadirja Krešimirja Ražova za novega poveljnika Hrvaškega vojnega letalstva (HRZ). Odločitev stopi v veljavo 23. oktobra 2025. Ražov, rojen leta 1974 v Zadru, je diplomirani inženir aeronautike - pilot, v hrvaških oboroženih silah pa je od leta 1998.

Sodišče Bosne in Hercegovine je odločilo, da ima Milorad Dodik pravico opravljati funkcijo predsednika Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Vukanović je pred štirimi dnevi vložil pritožbo na Sodišče BiH, v kateri je zahteval izpodbijanje kandidature SNSD-ja za predčasne predsedniške volitve.

Predsednik Republike Hrvaške, Zoran Milanović, je v sredo podelil odlikovanja in priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam s področja kulture, znanosti, športa in gospodarstva. Poudaril je, da nagrajenci predstavljajo vrhunec dosežkov na svojih področjih.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije, da bi se nekatere odločitve v Evropski uniji sprejemale s kvalificirano večino in ne soglasno. Po Milanovićevih besedah mora vsaka sprememba soglasnosti temeljiti na spremembah temeljnih pogodb. Medtem pa je Slovenija sprejela odločitev o sankcijah proti Izraelu, s čimer želi opozoriti na pomembnost mednarodnega prava in ga uveljaviti v praksi.

V Sloveniji so našli trupla dveh hrvaških planincev, bratov iz Kaštela, ki ju je zasul plaz. S tem se je število žrtev tragedije uradno povečalo na tri. Novico so potrdili hrvaški in srbski mediji.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je zaprosil hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da se zavzame za ukinitev prepovedi vstopa v Hrvaško za Andrio Mandića, Aleksa Bečića in Milana Kneževića. Milatović, čeprav se ne strinja z Mandićem glede številnih vprašanj, meni, da je pomembno omogočiti dialog.

Na vrhu Brdo-Brioni v Draču v Albaniji je prišlo do spora med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovsko predsednico Vioso Osmani. Osmani je Vučića obtožila, da je poskušal pokvariti srečanje, in ga označila za "žaljivega in arogantnega". Vučić je dejal, da se mu "želodec obrne", ko Osmani govori o ozemeljski celovitosti, in dodal, da si vsak razlaga ozemeljsko celovitost po svoje.

V Draču je potekal vrh procesa Brdo-Brioni, ki so ga organizirali predsedniki Slovenije, Hrvaške in Albanije. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je izjavil, da Hrvaška in Slovenija nista mentorici državam Zahodnega Balkana, temveč podpora na njihovi poti v EU.

Albanski predsednik Bajram Begaj je na srečanju procesa Brdo-Brioni v Draču poudaril, da je članstvo v Evropski uniji zgodovinska misija za Albanijo. Izpostavil je tudi, da Albanija podpira dialog in dobre sosedske odnose, ter da regionalno sodelovanje ostaja ključni instrument za integracijo regije v EU.

Predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović je ob 35. obletnici Tigrov dejal, da Rakitje leta 1991 vstopa v mentalni in duhovni zemljevid hrvaškega naroda kot nekakšna "mala hrvaška Sparta". Ob tem je kritiziral evropske voditelje, rekoč, da so ti danes manjših kapacitet, kot so bili leta 1991, in da Evropa takrat ni vedela, kaj se dogaja, niti ne ve danes. Milanović je poudaril, da Hrvaški danes ne preti neposredna nevarnost, vendar so časi "mutni in olovni".

Predsednik Zoran Milanović je na slovesnem sprejemu ob Dnevu policije podelil odlikovanja upokojenim in aktivnim pripadnikom Ministrstva za notranje zadeve ter častne čine. Med drugim je odlikoval vojnega ministra Ivana Jarnjaka in njegov kabinet. Milanović je ob tem poudaril, da "Hrvaška ve, kam spada" in izrazil ponos nad odlikovanimi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo zahtevi Palestine za pridružitev bloku BRICS, ki spodbuja multilateralizem in gospodarsko sodelovanje. Medtem je Izrael od začetka leta odobril gradnjo več kot 23.000 stanovanj na Zahodnem bregu, kar je dvakrat več kot v letu 2024. Pripoznanje Palestine je pomembno za prihodnost tako Palestincev kot Izraelcev in za kohezijo avstralske družbe.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je obiskal vojaški kamp Ripley v Minnesoti, kjer si je ogledal orožne sisteme, simulatorje in sisteme za vzdrževanje helikopterjev Black Hawk ter oklepnih vozil Bradley in tankov Abrams. Poudaril je pomembnost sodelovanja med Hrvaško vojsko in Nacionalno gardo Minnesote, zlasti po tem, ko je Hrvaška nabavila Bradleye in Blackhawkove. Milanović je dejal, da so hrvaški vojaki edini v Evropi s tridesetletnimi izkušnjami.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je v petek zvečer sestal s hrvaškimi izseljenci in njihovimi potomci v Minnesoti v Združenih državah Amerike. Milanović je poudaril, da je v svetu, polnem konfliktov, potrebna jasna vizija in prilagajanje novim gospodarskim, migracijskim in drugim izzivom. Izrazil je tudi željo, da bi, če bi imel zlato ribico, odpravil preobremenjenost s preteklostjo v Hrvaški.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je odgovoril na obtožbe madžarskega zunanjega ministra Pétera Szijjárta, ki je Hrvaško obtožil vojnega dobičkarstva v energetiki. Milanović je Budimpešto pozval k previdnosti in dejal, da ne vidi razloga za živčnost. Izjavil je tudi, da ima Hrvaška obalo in zmogljivosti za plin, ki jih ne more nikomur odstopiti, ter da Madžarsko to 'malo žuli'.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, 4 pa so bili vzdržani. Predsednik Zoran Milanović je sicer izrazil podporo priznanju Palestine. Sabor je tudi obravnaval možnost začasne ustavitve izvoza orožja v Izrael zaradi humanitarnih razmer v Gazi. 56 poslancev je premierja Andreja Plenkovića pozvalo k priznanju Palestine in ustavitvi izvoza orožja.

Predsednik Domovinskega gibanja (DP) Ivan Penava je napovedal, da imajo resne indicije o obstoju množičnega grobišča iz druge svetovne vojne v bližini Vojnića. Ob tem je poudaril, da je stranka z vstopom v vlado dosegla rahlo premikanje Hrvaške v desno, kar naj bi si želela večina hrvaških državljanov. Penava je tudi predstavil novo članico DP-ja, ki bo vodila odbor za raziskovanje jugoslovanskih komunističnih zločinov. Mediji so izpostavili, da je nova članica pozirala za Playboy in bila vpletena v škandal na Hrvaških študijah.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je srečal s poljskim predsednikom Karolom Navrockim, kjer sta se strinjala o močni podpori Poljske evropski poti Črne gore. Poudarila sta, da državi kot zaveznici v Natu delita zavezanost kolektivni varnosti in demokratičnim vrednotam. Milatović se je v New Yorku udeležil tudi konference Mednarodnega centra Nizami Ganjavi, kjer je izpostavil zavezanost Črne gore k izgradnji pravičnejšega in varnejšega sveta.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je nagovoril svetovne voditelje na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Predsednica srbske skupščine, Ana Brnabić, je izrazila prepričanje, da bo Vučić na Generalni skupščini ZN poudaril pomembne vidike Srbije. Vučić je v svojem govoru poudaril pet stebrov srbske politike in ponudil Beograd kot mesto dialoga za reševanje svetovnih konfliktov, pri čemer je izpostavil, da Srbija ni tampon zona, temveč most, ki povezuje.

Več kot tretjina poslancev hrvaškega sabora je premierja Andreja Plenkovića pozvala k priznanju Palestine, s čimer so se pridružili pozivom hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Poudarili so, da je dolžnost Hrvaške storiti vse za zaustavitev humanitarne krize.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Izraelska vojska je nadaljevala s kopensko ofenzivo v Gazi, pri čemer so tankovske enote vstopile v več četrti, tudi v zahodne in južne dele mesta. Po izraelskem zračnem napadu na stambeno zgradbo v Gazi je pogrešanih več kot 60 Palestincev. Izrael je po smrti dveh vojakov zaprl edini mejni prehod med Zahodno obalo in Jordanijo.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da bo Italija priznala Palestino, če bodo izpuščeni talci in bo Hamas izključen iz političnih procesov. Poudarila je, da bi moral biti mednarodni pritisk usmerjen na Hamas in ne na Izrael. Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je kritiziral Izrael in ZDA, označil ju je za ubijalska režima in dejal, da bi morali Palestino priznati kot državo.