APDEJT.si

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da se bo kmalu začela gradnja regionalne ceste Negotin - Brza Palanka, ki bo povezala Kladovo in Negotin ter omogočila prihod investitorjev v to regijo.

Srbiji grozi energetska kriza, saj je edina rafinerija v državi, NIS, blizu popolne zaustavitve delovanja zaradi ameriških sankcij proti ruskemu lastniku. Te sankcije so prekinile dobavo nafte, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje goriva v državi, je povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Predsednik Zoran Milanović je ostro odgovoril pevcu Thompsonu glede odločitve o 'Možemo!' in poudaril, da to ni sekta, ampak odločitev mestne skupščine. Obenem je opozoril premierja Plenkovića, da bo, če bo ta začel preiskovati njegove kandidate, uporabil vsa sredstva, da prepreči takšne politične pritiske. Milanović je obiskal tudi Hrvaški naravoslovni muzej in si ogledal razstavo 'Lobanja C – svetovna paleoantropološka dediščina'.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović se bo v Beogradu sestala z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Sijartom. Srečanje bo posvečeno razpravi o energetski situaciji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril na resne posledice za gospodarstvo Srbije, če bi se ustavilo delovanje naftne družbe NIS zaradi sankcij. Vučić je ponudil ruskim lastnikom 50-dnevni rok za prodajo kontrolnega deleža v družbi, ki je pod ameriškimi sankcijami. Vlada je razpravljala o možnosti nacionalizacije NIS, vendar se je odločila dati ruskim akterjem priložnost za iskanje novega investitorja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil kritiziran zaradi svojega odnosa do Naftne industrije Srbije (NIS). Nekdanji predsednik Boris Tadić trdi, da je Vučić dal prednost interesom Rusije pred interesi srbskih državljanov. Tadić upa, da se situacija ne bo končala z nacionalizacijo, vendar meni, da bi morali tisti, ki vodijo državo, pustiti to možnost odprto. Diplomat Nebojša Vujović je dejal, da bo Vučić v vsakem primeru 'gubitnik', in dodal, da bi bil Vučić v Moskvi izpostavljen, če bi nacionaliziral NIS. Vučić je izjavil, da ne bo pokvaril odnosov z Rusijo, ker Rusija ni najprej ponudila Srbiji, da odkupi njihov delež v NIS.

Opozicijski poslanski skupini Mosta in SDP sta kritizirali morebitno 62-odstotno podražitev police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja HZZO, kar pomeni dvig mesečne premije z 9,29 na 15 evrov. SDP-ovac je opozoril na 1,7 milijona ljudi, ki nimajo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Petrov iz Mosta pa je poudaril, da vlada nima pravice podražiti zavarovanja, če državljani ne vedo, kaj s tem pridobijo.

Republiški zavod za statistiko je objavil, da je povprečna bruto plača v Srbiji, obračunana za september 2025, znašala 150.947 dinarjev, medtem ko je povprečna neto plača brez davkov in prispevkov znašala 109.147 dinarjev. Medialna neto plača je bila 85.267 dinarjev.

Premier Severne Makedonije, Hristijan Mickoski, je sporočil, da je vlada prejela 6.045 prijav za ukrepe za samozaposlitev, kar je največje zanimanje doslej. Kot je dejal, vlada verjame, da gospodarstvo raste, ko imajo državljani podporo pri ustvarjanju, inovacijah in podjetništvu, zato je ta ukrep ena najatraktivnejših in najuspešnejših programov v državi.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da rafinerija NIS še ni ugasnjena, vendar deluje v režimu tople cirkulacije. Opozoril je, da ima rafinerija še štiri dni časa do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Pozval je OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.

Predsednik Vučić je opozoril, da ima Srbija še štiri dni, preden se bo rafinerija NIS popolnoma ustavila, če ameriška vlada ne bo odobrila licence. Rafinerija deluje v tihem načinu in se sooča z velikimi težavami, Srbija pa je postala predmet izsiljevanja.

Udruženje banaka Srbije je sporočilo, da bodo poslovne banke v Srbiji, v sodelovanju z Narodno banko Srbije, ustavile promet z Naftno industrijo Srbije (NIS), če podjetje ne bo pridobilo licence ZDA za poslovanje do predvidenega roka. Cilj te poteze je zagotoviti nemoteno poslovanje za državljane in gospodarstvo.

Srbija se je zavezala, da bo finančno podprla določene države in organizacije pri udeležbi na specializirani razstavi EXPO 2027 v Beogradu. Država bo za to namenila največ 4,9 milijarde dinarjev, kar znese približno 42 milijonov evrov. Znesek individualne podpore bo določen v pogodbah o udeležbi s posameznimi državami, kot je razvidno iz poročila o obsegu podpore državam in mednarodnim organizacijam na EXPO 2027.

V Makarski je potekal 37. kongres gostincev in turističnih delavcev Hrvaške obrtniške zbornice, na katerem so se udeleženci pogovarjali o izzivih v sektorju gostinstva in turizma. Gostinci poudarjajo, da niso odgovorni za podražitve, temveč da so stroški poslovanja vse višji, medtem ko se marže zmanjšujejo.

Fiskalni svet je v analizi predloga zaključnega računa proračuna Republike Srbije za leto 2024 ugotovil, da se je srbska vlada v tem letu zadolžila bolj, kot je bilo potrebno za financiranje deficita in zapadlega dolga. Opozorili so tudi na sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju denarja, saj je rast dolga presegla deficit.

Guvernerka Narodne banke Srbije (NBS) Jorgovanka Tabaković je sodelovala na tridnevnem izvršnem forumu o upravljanju zlatimi rezervami, ki ga soorganizirata Svetovni svet za zlato (WGC) in Banka za mednarodna poravnanja (BIS). Na forumu so se zbrali predstavniki centralnih bank, mednarodnih finančnih institucij in strokovnjaki s področja trgovanja z zlatom iz več kot 40 držav. Razpravljali so o povečanju zlatnih rezerv Srbije.

Srbija išče hitro rešitev za ruski delež v Naftni Industriji Srbije (NIS), največjem predelovalcu in dobavitelju goriva v državi ter lastniku edine rafinerije. Razlog za to so sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti podjetju.

Novo poročilo Svetovne banke kaže, da je srbsko gospodarstvo pokazalo odpornost na nedavne šoke, zahvaljujoč odgovorni fiskalni politiki in prizadevanjem za zmanjšanje javnega dolga.

Srbski zunanji minister Marko Đurić, ki je tudi član ekipe za energetsko stabilnost, je izjavil, da so lahko državljani Srbije glede oskrbe s trga z energenti mirni, pogovori o prihodnosti Naftne industrije Srbije (NIS) pa še potekajo. Poudaril je, da je Srbija dobro pripravljena in nastopa pošteno ter transparentno, cilj pa je zagotoviti nemoteno delovanje NIS.

V Srbiji se je zadolženost prebivalstva pri bankah oktobra povečala za dva odstotka v primerjavi s septembrom, na 1,873 milijarde dinarjev. Največjo rast, 2,5 odstotka, so zabeležili gotovinski krediti. Povečali so se tudi potrošniški krediti (za 0,3 odstotka), stanovanjski (za 1,6 odstotka), posojila za refinanciranje (za 0,8 odstotka) in kmetijski krediti (za 0,4 odstotka). Skupni krediti gospodarstva, prebivalstva in podjetnikov so konec oktobra znašali približno 4,214 milijarde dinarjev, kar je 1,2 odstotka več kot septembra. Posojila gospodarstva so bila za 0,5 odstotka višja, krediti podjetnikov pa so se povečali za 2,1 odstotka.

Finančni analitik Vladan Pavlović trdi, da potencialni kupec Naftne industrije Srbije (NIS) iz Združenih arabskih emiratov ne obstaja. Po njegovem mnenju bo rafinerija v Pančevu kmalu prenehala delovati. Pavlović je za RTS dejal, da Rusija nima namena prodati NIS.

Predsednik Srbske napredne stranke Miloš Vučević je izjavil, da je ponosen, ker državljani Srbije niso občutili sankcij, ki so bile družbi NIS uvedene 8. oktobra. Zagotovil je, da bencinske črpalke delujejo normalno in da lahko državljani nemoteno kupujejo gorivo.

Narodna banka Srbije (NBS) je objavila, da je uradni srednji tečaj dinarja za evro danes 117,2941 dinarjev, kar je neznatna sprememba v primerjavi s petkom. Dinar bo v primerjavi z evrom šibkejši za 0,1 odstotka v primerjavi s preteklim mesecem, na letni ravni pa za 0,3 odstotka.

Slovenska vlada je blokirala poskus hrvaške Finančne agencije (Fina) za prevzem Ljubljanske borze. Vlada je borzo razglasila za del ključne infrastrukture in ocenila, da Fina ne uživa dobrega poslovnega ugleda v Sloveniji v skladu z Zakonom o bančništvu. Ta poteza predstavlja nov izziv v odnosih med državama in onemogoča Fini prevzem Ljubljanske, Zagrebačke in tretjine Skopjenske borze.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je poudaril, da je cilj vladne odločitve o razširitvi seznama izdelkov z omejenimi cenami na skupno 100 zaščita najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Kljub temu je priznal, da ukrepi niso idealni.

Hrvaška ministrica za zdravje, Irena Hrstić, in predstavniki Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) so sporočili, da je zaradi naraščajočih stroškov neizogibno povečanje cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 62 odstotkov. Ministrica Hrstić je napovedala višji cenzus, medtem ko opozicija meni, da je dvig cene neprimeren.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da v teku razgovori s tremi podjetji glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da je NIS v lasti ruske države in da se bo o tem posvetoval z ameriškimi partnerji, saj je to "absolutno nujno" za Srbijo. Vučić je tudi odgovoril na trditve o prodaji NIS.

Zaradi uskladitve pokojnin septembra so se pokojnine zvišale za 6,48 odstotka, kar je dodatnih 66.000 upokojencev potisnilo v davčni sistem. Ker vlada osebne olajšave ne bo spreminjala in bo ta ostala pri 600 evrih, bodo morali vsi državljani z dohodki nad tem zneskom plačevati davek, vključno z vse večjim številom upokojencev. Pričakuje se, da bo leta 2026 davek na pokojnine plačevala že večina upokojencev, saj je povprečna pokojnina presegla 600 evrov.

Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je predlagal, da se cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja poveča s 111,49 evrov na 180 evrov letno. Predlog je bil poslan v javno obravnavo.

Iz Brodogradilišta specijalnih objekata (BSO) so sporočili, da je obrambni minister Ivan Anušić v svoji izjavi potrdil številke brodogradilišta, vendar je prikril 22 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. V splitskem škveru so demantirali ministra.

Ministrica Dubravka Đedović Handanović je po nujnem sestanku izjavila, da v ponedeljek ali torek pričakujejo odgovor ZDA glede izdaje licence, ki bi omogočila delovanje NIS-a med pogajanji o vzdržni rešitvi. Zagotovila je, da so rezerve nafte pod nadzorom države in da imajo dovolj naftnih derivatov, zato državljanjem ni treba skrbeti.

Hrvaška se sooča z velikim upadom v proizvodnji kravjega mleka, saj je lani proizvedla približno 477.000 ton, kar je manj kot leto prej. Posledično se je samozadostnost države zmanjšala na le 40 odstotkov, kar je najnižje v Evropski uniji. Hrvaška dnevno uvozi okoli 700.000 litrov mleka, celo Luksemburg proizvede več mleka kot Hrvaška.

Slovenija bo diplomatsko obvestila Ministrstvo za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da potrjuje izpolnjevanje pogojev recipročnosti za vračilo DDV prevoznikom iz BiH in določila datum začetka izvajanja. Slovensko Ministrstvo za finance je odgovorilo na pobudo ministra Srđana Amidžića za vzpostavitev recipročnosti pri vračilu DDV.

Na Hrvaškem so odpravili zadnjo cono zaščite pred afriško prašičjo kugo, ker je minilo 30 dni od zadnjega primera okužbe. Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo David Vlajčić je sporočil, da lahko rejci prašičev ponovno normalno poslujejo in da so svinjokolje dovoljene, vendar jih je treba prijaviti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je za danes ob 17. uri sklical nujni sestanek s člani energetskega tima zaradi aktualne energetske situacije z Naftno industrijo Srbije (NIS). Srbija pričakuje odločitev Washingtona glede nove licence. Če je ne bodo dobili, se bo rafinerija ustavila.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Srbska vlada je po izredni seji glede energetske situacije v državi sporočila, da so zaloge naftnih derivatov zadostne in da ni razlogov za zaskrbljenost gospodinjstev in gospodarstva. Seja je bila posvečena tudi situaciji z NIS-om.

Generalni direktor Elektroprivrede Republike Srbske, Luka Petrović, je na policijo in tožilstvo v Trebinju podal kazensko ovadbo proti osebi S.D. iz Banjaluke, ki naj bi mu 19. novembra ponudila 500.000 KM podkupnine. Petrović trdi, da poskušajo s tem škodovati njegovemu ugledu.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da je glede Naftne industrije Srbije (NIS) opravil pogovore z Američani in da bo v roku 48 ur posredoval več informacij. Poudaril je, da je situacija težka, vendar državljani ne potrebujejo skrbeti.

Po tem, ko je ruska stran pristala na prodajo večinskega deleža v NIS-u, je srbski predsednik obvestil javnost, da potekajo pogovori s tremi podjetji, pri čemer ni navedel, katera so. Kot možen kupec ruskega deleža se omenja nacionalna naftna družba Abu Dabija. Dimitrije Milić iz organizacije Novi treći put ocenjuje, da ima omenjeno podjetje z Bližnjega vzhoda veliko večjo primerjalno prednost kot ostali.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na Dnevih hrvaškega turizma v Dubrovniku pohvalil odlične rezultate v predsezoni in posezoni, a opozoril, da morajo biti cene bolj razumne in privlačne za turiste. Poudaril je, da se mora celoten sektor zavedati pomembnosti cenovne politike ter upoštevati konkurenco Italije in Nemčije.

Predsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dragan Đilas je izjavil, da ima Srbija kot država predkupno pravico pri prodaji Naftne industrije Srbije (NIS), kot je določeno v pogodbi s Rusijo. Kljub temu srbske oblasti te pravice ne uveljavljajo, ker predsednik Aleksandar Vučić po Đilasovih besedah ne deluje v korist Srbije, temveč naj bi deloval v korist arabskih investitorjev.

V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.

Profesor ekonomske fakultete in nekdanji guverner Narodne banke Srbije (NBS) Dejan Šoškić je glede Naftne industrije Srbije (NIS) ocenil, da je ključni problem prodaje nacionalnega premoženja v tem, da Srbija kot družba ni sposobna kakovostno upravljati državnega premoženja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal nov program na področju zdravstva in farmacije, ki ga bo predstavil decembra. Napovedal je pogovore s predstavniki farmacevtske industrije, s ciljem znižanja cen zdravil v Srbiji. Vučić je tudi dejal, da bodo storili vse, da bi znižali cene zdravil.

Gojenje evropskih ploščatih ostrig na Hrvaškem se v zadnjih letih povečuje za osem odstotkov letno. To je bilo poudarjeno na 17. mednarodnem ribiškem sejmu Crofish v Poreču, kjer so se obiskovalci lahko seznanili s hranilnimi in kulinaričnimi vrednostmi teh školjk.

V Srbiji so se cene goriva ponovno dvignile. Liter evrodizla bo v naslednjem tednu stal 204 dinarje, medtem ko bo cena bencina 183 dinarjev. Evrodizel se je podražil za tri dinarje, kar pomeni, da je zdaj 12 dinarjev dražji kot pred mesecem dni, bencin pa za en dinar.

Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.

Minimalni mesečni stroški štiričlanske družine v Severni Makedoniji so novembra dosegli 65.173 denarjev, pri čemer se z najemniškim stanovanjem stroški povzpnejo na 80.548 denarjev. Za hrano in pijačo družina porabi 23.534 denarjev, za režijske stroške pa 6.130 denarjev, kažejo podatki Zveze sindikatov.

JKP Infostan je razpisal novo javno naročilo velike vrednosti za "izboljšanje strežniške sobe", kar je sprožilo kritike Centra za lokalno samoupravo. Opozorili so na nejasne motive in preračune ter izpostavili, da je Infostan postal "bankomat za privilegirana podjetja".

Fiskalni svet Srbije je ocenil, da je predlog proračuna za leto 2026 v osnovi nadaljevanje fiskalne politike iz leta 2025, fiskalno vzdržen in načeloma kredibilen. Kljub temu opozarjajo na resne pomanjkljivosti, vključno z nezadostno transparentnostjo in preveliko diskrecijsko pravico izvršne oblasti pri spreminjanju fiskalne politike med letom. Ugotavljajo tudi, da se proračunska rezerva uporablja izven osnovnega namena.

Srbska vlada je Narodni skupščini predložila sveženj zakonskih predlogov s področja energetike, namenjenih povečanju varnosti, kakovosti in zanesljivosti oskrbe na domačem trgu.

Delez Srbija je zavrnil trditve Narodne banke Srbije, da je podjetje iz Srbije izneslo 130 milijonov evrov brez plačila davkov in da je simuliralo postopek likvidacije. Spor se je pojavil v zvezi s transakcijo v višini 130 milijonov evrov.

Psiholog Dragan Popadić je izjavil, da oblasti v Srbiji ne skrbijo ekonomski stroški tabora pred Narodno skupščino, ker stroške "ionako plačujejo državljani Srbije".

Vanredni profesor ekonomske fakultete v Kragujevcu, Dragan Stojković, je opozoril, da bi morebitni umik Naftne industrije Srbije (NIS) z listinga beograjske borze verjetno povzročil popoln zlom delničarstva v Srbiji. Stojković ocenjuje, da letni promet z delnicami na beograjski borzi trenutno znaša le okoli 0,03 % srbskega BDP, zato bi takšen korak lahko imel katastrofalne posledice.

V Nišu so delavci propadlih družbenih podjetij, ki jim že leta niso bile izplačane zaostale plače, protestirali pred Mestno hišo. Približno 2.000 delavcev je v preteklih mesecih prejelo pomoč od mesta, vendar nekateri še vedno zahtevajo izplačilo zasluženih plač.

Podjetje Srbija Ziđin Koper je zavrnilo ugotovitve, ki jih je po obisku Srbije oktobra podala delovna skupina Združenih narodov o poslovanju in človekovih pravicah. V družbi trdijo, da poročilo vsebuje številne nepreverjene obtožbe.

Črnogorske vinarne so se s podporo Gospodarske zbornice Črne gore (PKCG) predstavile na mednarodnem sejmu vina Wine Vision v Beogradu, kjer so utrdile svoj položaj na regionalni vinski sceni. Skupni nastop je potrdil napredek črnogorske vinske scene, ki združuje tradicijo, avtentičnost in sodobne standarde kakovosti. Svetovalec predsednice PKCG, Dragoljub Bulatović, je poudaril, da je sejem pomembna priložnost za krepitev prepoznavnosti in regionalnega sodelovanja.

Kitajski proizvajalec avtomobilov Changan Automobile je napovedal začetek prodaje svojih električnih SUV modelov Deepal S07 in S05 v Srbiji in na Zahodnem Balkanu. Podjetje je vstopilo na trg v partnerstvu s podjetjem Crossroad Asia, članico OMR Grupe.

Narodna banka Srbije je objavila, da je uradni srednji tečaj dinarja za evro danes 117,2596, kar je neznatna sprememba v primerjavi s sredo. Dinar je stabilen glede na evro, medtem ko je močnejši glede na dolar, čigar tečaj znaša 101,5147 dinarjev.

Srbska narodna banka je objavila, da je uradni srednji tečaj dinarja za evro danes 117,2745, kar je minimalna sprememba v primerjavi s četrtkom. To nakazuje na stabilnost na srbskih menjalnicah.

V Narodnem gledališču v Užicu se je med delovnim časom podrla konstrukcija, ki so jo zamenjali maja letos. Poslanka Verica Milanović iz stranke Srbija center je ob obisku Užica izjavila, da je nezadovoljstvo z lokalno oblastjo veliko, ker naj bi bahato zapravljala denar v sporne naložbe.