APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga pozval k pospešitvi in povečanju nakupov ameriškega blaga. Xi Jinping naj bi se s tem "načeloma strinjal". Kitajski predsednik je med telefonskim pogovorom s Trumpom opozoril tudi glede Tajvana.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro odgovorilo na izjave francoskega predsednika Macrona glede zamrznjenega ruskega premoženja. Tiskovna predstavnica ministrstva je opozorila, da bi morali tisti, ki nezakonito zadržujejo rusko premoženje, to vrniti.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Predsednik Zoran Milanović je ostro odgovoril pevcu Thompsonu glede odločitve o 'Možemo!' in poudaril, da to ni sekta, ampak odločitev mestne skupščine. Obenem je opozoril premierja Plenkovića, da bo, če bo ta začel preiskovati njegove kandidate, uporabil vsa sredstva, da prepreči takšne politične pritiske. Milanović je obiskal tudi Hrvaški naravoslovni muzej in si ogledal razstavo 'Lobanja C – svetovna paleoantropološka dediščina'.

Donald Trump je potrdil, da bi lahko govoril z Nicolásom Madurom, da bi "rešil življenja". Hkrati je okrepil pritisk na venezuelski režim in izjavil, da bi ZDA lahko ukrepale "po dobri ali slabi poti".

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Kanadska vlada pospešeno dela na napredku trgovinskega sporazuma z Indijo. V pripravi je tudi sporazum o uranu v vrednosti 2,8 milijarde dolarjev. Kanadski premier Mark Carney načrtuje obisk Indije v začetku prihodnjega leta, kar je del prizadevanj za širitev kanadskih trgovinskih obzorij.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Ankaro, kjer ga je s slovesno ceremonijo sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Predsednika sta vodila meddržavne pogovore med delegacijama obeh držav.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Kitajski minister za trgovino Wang Wentao je pozval Združene države Amerike in Kitajsko k skupnim prizadevanjem za obvladovanje negotovosti in širitev sodelovanja na področju trgovine. Med srečanjem z ameriškim veleposlanikom na Kitajskem Davidom Perduejem v Pekingu je Wang izrazil zaskrbanost Kitajske glede enostranskih ameriških carin in predstavil stališče Kitajske glede vprašanja Nexperia. Wang je poudaril, da morata državi najti načine za sožitje in doseganje obojestransko koristnih rezultatov.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

Čeprav so srečanja držav G20 pomembna tudi za Kitajsko, odsotnost predsednika Xi Jinpinga na tokratni konferenci ne bi smela biti preveč poudarjena. Dogodek je bil tradicionalno pomemben za Kitajsko, zato je odsotnost opazna, vendar ne pomeni nujno spremembe kitajske zunanje politike.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.

Premier Mark Carney je izjavil, da se mu ne mudi nadaljevati trgovinskih pogovorov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, vendar bo z njim spet govoril, ko bo to primerno. Carney je dejal, da trenutno ni "goreče" teme, ki bi jo moral obravnavati s Trumpom.

Podpredsednik tajvanskega zakonodajnega dvora Jiang Qichen je z delegacijo obiskal Združene države Amerike in Paragvaj. V Teksasu je Jiang sprejel teksaške politične predstavnike in obiskal tajvanska podjetja, ki investirajo v ZDA. Izrazil je podporo tajvanskemu parlamenta tem podjetjem.

Indija se pripravlja na ponovni zagon zračnih tovornih storitev z Afganistanom. Uradnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta bila aktivirana zračna tovorni koridor na sektorju Kabul-Delhi in na relaciji Kabul-Amritsar. Indija se v zadnjih mesecih očitno zbližuje s talibansko vlado v Afganistanu, saj je več visokih uradnikov iz Kabula obiskalo to južnoazijsko velesilo.

Indijski minister Piyush Goyal je pozval k prehodu iz dialoga v konkretne rezultate za napredek indijsko-kanadskega partnerstva, pri čemer je predlagal pet ukrepov z izvedljivimi rezultati. Potrdil je, da sta se Indija in Kanada dogovorili o ponovnem začetku pogajanj o ambicioznem sporazumu o prosti trgovini, kar nakazuje novo fazo v dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Pogovori med državama so bili prekinjeni po diplomatskem sporu pred dvema letoma.

Čeprav je lastnica tokijske trgovine z nakitom Shiina Ito opazila manj kitajskih strank, odkar je Peking izdal opozorilo o potovanjih zaradi diplomatskega spora, pravi, da jo to ne skrbi. Japonska podjetja se na splošno ne obremenjujejo zaradi zmanjšanja števila kitajskih turistov.