APDEJT.si

V Nemčiji je Friedrich Merz, kancler, pozval k "novemu dogovoru med generacijami" glede pokojnin in obljubil hitre socialne reforme. Merz je dejal, da Evropa ni nikogaršnji pion in zavrnil kakršnokoli mirovno pogodbo z Ukrajino, ki bi bila posledica kapitulacije Kijeva. V Bundestagu je potekala burna razprava o proračunu in pokojninah.

Friedrich Merz se sooča s pritiski glede različnih vprašanj, vključno z izzivi, ki jih postavljajo ZDA in Rusija Evropi, ter internimi nesoglasji glede pokojninske reforme. Nemška koalicija mora do konca leta doseči konkretne rezultate, sicer se lahko sooči s težavami na volitvah leta 2026.

Ali Larijani je med svojim obiskom v Pakistanu poudaril, da je dr. Pezeškijan po obisku v Pakistanu izdal pomembna navodila za odpravo gospodarskih ovir med državama. Obisk in njegove novice so bili široko odmevni v pakistanskih medijih.

Ciper in Libanon sta podpisala dolgo pričakovani sporazum o pomorski demarkaciji, ki odpira pot potencialnemu raziskovanju plinskih polj na morju in energetskemu sodelovanju v Sredozemlju. Sporazum sta v libanonski predsedniški palači podpisala ciprski predsednik Nikos Christodoulides in libanonski predsednik Joseph Aoun, ki sta dejala, da bo sporazum pomenil globlje sodelovanje med Libanonom, Ciprom, ki je članica Evropske unije, in širšo EU.

Ciper in Libanon sta podpisala sporazum o določitvi izključne ekonomske cone (EEZ) med državama in se dogovorila o spodbujanju raziskav za električno povezavo med Ciprom in Libanonom. Predsednik Cipra, Nikos Christodoulidis, je sporazum označil za mejnik strateškega pomena. Podpisana je bila tudi revidirana različica sporazuma o določitvi EEZ, ki je bil v pripravi skoraj 20 let.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da je pritisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Venezuelo povezan predvsem z dostopom do velikih naftnih rezerv te države, ne pa z bojem proti trgovini z drogami. Petro meni, da Trumpa ne zanima demokratizacija Venezuele, in kritizira uporabo ameriške vojaške moči. Trump je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, s ciljem reševanja življenj.

Azerbajdžan, Iran in Rusija so v Bakuju podpisali memorandum o soglasju, ki naj bi bil pomemben korak pri razvoju dolgoročnega tristranskega sodelovanja in povečanju učinkovitosti zahodne smeri poti "Sever-Jug".

Rusija je z napadi z droni in raketami močno poškodovala ukrajinske plinske objekte, kar je Kijev prisililo k povečanju uvoza plina. Uničeno je bilo skladišče utekočinjenega propan butana, kar kaže na resnost napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da trenutne globalne razmere predstavljajo prelomnico in konec neke dobe. Pozval je Nemčijo in Evropo, da prevzameta politično in vojaško vodstvo. Poudaril je, da morata Nemčija in Evropa prevzeti politično in vojaško vlogo, ki sta jo opustili.

Japonska premierka, Koichi Sanae, je med parlamentarno razpravo z opozicijo izjavila, da ima Japonska odgovornost vzpostaviti obojestransko koristne odnose s Kitajsko. Izrazila je pripravljenost Japonske na dialog s Kitajsko, vendar se je izognila razpravi o "Tajvanskem vprašanju".

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Rusija ni pripravljena javno razpravljati o mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer Kremelj ocenjuje, da načrt zahteva resno analizo. O njem niso razpravljali v Abu Dabiju. Rusija si prizadeva do leta 2036 doseči, da se bo 95 % prebivalstva na priključenih območjih Ukrajine izrekalo za Ruse. Več zahodnoevropskih držav naj bi si prizadevalo preprečiti dogovor med Rusijo in ZDA glede Ukrajine.

Globalno povpraševanje po redkih zemeljskih mineralih povzroča toksično onesnaženje nekaterih najpomembnejših azijskih rek, kar ogroža zdravje in preživetje več deset milijonov ljudi. Redke zemlje so v središču geopolitičnega tekmovanja, zlasti med Združenimi državami in Kitajsko.

Podjetje Eclipse Metals je najelo ameriško svetovalno in vladno agencijo BGR Group, da bi okrepilo svojo komunikacijo z ameriškimi oblikovalci politik, obrambnimi agencijami in finančnimi institucijami glede projekta redkih zemelj na Grenlandiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga pozval k pospešitvi in povečanju nakupov ameriškega blaga. Xi Jinping naj bi se s tem "načeloma strinjal". Kitajski predsednik je med telefonskim pogovorom s Trumpom opozoril tudi glede Tajvana.

Belgija je uspela prepričati Italijo glede obstoja resnih skritih tveganj, povezanih z načrti o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Belgijski minister Theo Franken je izjavil, da Italija razume, da obstaja veliko pasti pri vprašanju konfiskacije zamrznjenega premoženja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je za CNN dejal, da Kolumbija ni zaznala, da bi bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodja trgovine z mamili, kot trdijo ZDA. Petro meni, da je Madurov glavni problem pomanjkanje demokracije.

Kanadski premier Mark Carney je dejal, da je bil njegov nedavni odgovor na vprašanje o trgovinskih pogovorih z ZDA – »Koga briga?« – »nesrečna izbira besed.« Konservativni voditelj Pierre Poilievre je premierja zaradi njegove izjave kritiziral med parlamentarnim vprašanjem v spodnjem domu.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro odgovorilo na izjave francoskega predsednika Macrona glede zamrznjenega ruskega premoženja. Tiskovna predstavnica ministrstva je opozorila, da bi morali tisti, ki nezakonito zadržujejo rusko premoženje, to vrniti.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v Bukarešti izjavil, da se Madžarska zanima za uvoz plina iz zaledja Neptun Deep, če se bo Romunija odločila za izvoz. Madžarska se zanima za diverzifikacijo in uvoz plina iz tega zaledja v Črnem morju. Szijjarto je tudi komentiral nakup podjetja Lukoil s strani MOL.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Svet v Sydneyu je vzpostavil novo prijateljsko povezavo s šestim mestom, kar bi lahko pomenilo drago potovanje v tujino. Podrobnosti o stroških in koristih tega partnerstva še niso znane.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Okoli 3000 krav iz Urugvaja, ki so več kot mesec dni preživele na ladji ob obali Turčije, so izkrcali v Libiji. Turške oblasti so izkrcanje prepovedale zaradi pomanjkanja sanitarnih in trgovinskih certifikatov, potrebnih za uvoz goveda. Ladja Spiridon II je iz Urugvaja izplula 19. septembra in je bila zasidrana ob pristanišču Bandirma v zahodni Turčiji od 21. oktobra.

Evropski parlament je potrdil prvi evropski obrambni program EDIP, ki ga evropski poslanci in Evropska komisija vidijo kot skromen, a dober prvi korak k krepitvi evropske obrambne industrije. Cilji programa so spodbujanje skupnih evropskih nabav za obrambo, povečanje proizvodnje opreme za obrambo in povečanje podpore Ukrajini.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto se je v Beogradu sestal s srbskim ministrom za zunanje zadeve Markom Đurićem in ministrico za rudarstvo in energetiko Dubravko Đedović Handanović. Sijarto je izjavil, da bo Madžarska pomagala Srbiji pri oskrbi z energenti in da je bil dosežen politični dogovor o tem. Razpravljali so o tehničnih podrobnostih pomoči in sankcijah.

Na dvodnevnem vrhu v Luandi sta Evropska unija (EU) in Afriška unija (AU) v skupni izjavi poudarili, da je tesnejše sodelovanje ključno za prihodnost obeh celin. Državi sta izrazili željo po okrepitvi partnerstva na gospodarskem in političnem področju ter zagotavljanju miru.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je sestal s kitajskim namestnikom ministra za javno varnost Šujem Datongom, s katerim sta razpravljala o uspešnem sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu in o nadaljnjih korakih za zatiranje kriminalnih aktivnosti. Dačić je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko v okviru Interpola izjemno dobro in strateško pomembno.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izjavila, da je srbska vlada ZDA zagotovila dodatna zagotovila, da bo Rusija izstopila iz lastništva Naftne industrije Srbije (NIS). Madžarska naj bi podpirala Srbijo v tej zadevi.

Minister za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa Črne gore, Damjan Ćulafić, je poudaril, da je vlada Črne gore zavezana zeleni tranziciji, krepitvi institucij in nadaljevanju evropskih integracij. Na predstavitvi poročila "Evropsko okolje – stanje in izgledi 2025" je Ćulafić opozoril, da se prostor za ukrepanje glede okoljskih vprašanj zmanjšuje, posledice odlašanja pa postajajo vse bolj očitne. Poročilo tudi ugotavlja, da je splošno stanje okolja v Evropi še vedno neugodno, kljub doseženemu napredku v zadnjem desetletju.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Evropa bo znatno povečala proizvodnjo lastnega vojaškega orožja. Za ta namen je v naslednjih treh letih namenjenih 1,5 milijarde evrov, kar bo omogočilo skupno oddajo naročil in proizvodnjo vojaške opreme. Cilj je znatno povečati proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike.

Donald Trump je potrdil, da bi lahko govoril z Nicolásom Madurom, da bi "rešil življenja". Hkrati je okrepil pritisk na venezuelski režim in izjavil, da bi ZDA lahko ukrepale "po dobri ali slabi poti".

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi izraelskega »sistematičnega in vztrajnega« uničevanja Gaze ogroženo preživetje palestinske družbe. Vojna je močno prizadela gospodarstvo območja, obnova pa bo po ocenah stala več kot 70 milijard dolarjev in bo trajala več desetletij. ZN poziva k takojšnjemu mednarodnemu posredovanju, saj vojna in omejitve povzročajo »izjemen propad palestinskega gospodarstva« in ogrožajo vse stebre preživetja, od hrane do zdravstvene oskrbe.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da rafinerija NIS še ni ugasnjena, vendar deluje v režimu tople cirkulacije. Opozoril je, da ima rafinerija še štiri dni časa do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Pozval je OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino, Mohammad Atabak, je odpotoval v Istanbul v Turčiji, da bi se udeležil vrha Organizacije za gospodarsko sodelovanje (ECO). Srečanje na ministrski ravni poteka prvič po 20 letih.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Iranski sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost je med srečanjem s pakistanskim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom pozval k odpravi ovir in olajšanju gospodarskega sodelovanja, s ciljem povečanja trgovinske izmenjave do 10 milijard dolarjev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Venezuela je opozorila letalske družbe, ki so po opozorilu ZDA odpovedale lete v državo, da lahko izgubijo pravice do letenja, če ne bodo ponovno vzpostavile letov do srede opoldneva. IATA je potrdila, da se grožnja nanaša na tiste družbe, ki so prekinile promet.

Srbija se je zavezala, da bo finančno podprla določene države in organizacije pri udeležbi na specializirani razstavi EXPO 2027 v Beogradu. Država bo za to namenila največ 4,9 milijarde dinarjev, kar znese približno 42 milijonov evrov. Znesek individualne podpore bo določen v pogodbah o udeležbi s posameznimi državami, kot je razvidno iz poročila o obsegu podpore državam in mednarodnim organizacijam na EXPO 2027.

Vladimirja Putina je v Kirgiziji sprejel predsednik Sadir Žaparov, kar kaže na slovesen sprejem ruskega predsednika med tridnevnim obiskom. Med obiskom naj bi Putin podaljšal mednarodne sporazume med državama.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Britanska vlada si prizadeva za dostop do različnih evropskih programov, vendar se je pripravljena manj prilagoditi, ko gre za stroške. London ima dolgo listo želja, a omejeno pripravljenost za plačilo.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

V odboru za postopek zakonodajnega zbora je bil vladni predlog zakona o finančni razdelitvi (財劃法) začasno umaknjen iz obravnave zaradi nasprotovanja opozicije (藍白). Tiskovna predstavnica vlade 李慧芝 je izrazila obžalovanje in poudarila, da je vladni predlog najbolj usklajena različica doslej. Medtem sta poslanca邱議瑩 in 賴瑞隆 kritizirala poslanko 柯志恩, ker naj bi zavračala predlog, ki bi koristil Kaohsiungu, na kar se je 柯志恩 odzvala z obtožbami o iskanju pozornosti. Zelena stranka razmišlja o referendumu kot odziv na zavrnitev vladnega predloga.

Med napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v Novorosijsku je bil poleg že poročanih poškodb poškodovan še en večstanovanjski objekt. Ostanki brezpilotnika so poškodovali tri stanovanja v 11. in 12. nadstropju.

Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Po opozorilu ZDA o 'potencialno nevarnih situacijah' za lete nad Venezuelo, se je še več letalskih družb pridružilo prekinitvi letov v to državo.

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

V Avstraliji je senat prekinil sejo, potem ko je senatorka Pauline Hanson izvedla sporno potezo z burko. Medtem avstralski super sklad preiskuje morebitne povezave z rusko krvavo nafto.

FIFA je objavila, da bo s savdsko pomočjo zagotovila posojila v višini milijarde ameriških dolarjev za financiranje stadionov v državah v razvoju. Savdski sklad za razvoj in FIFA sta v skupni izjavi sporočila, da bodo članice nogometnih zvez prejele subvencionirana posojila za gradnjo ali obnovo stadionov. Dogovor poudarja skupno zavezo podpiranju razvoja.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance, Kyriakos Pierrakakis, je izjavil, da so grško-nemški dvostranski odnosi močnejši kot kdaj koli prej, po srečanju z nemškim kolegom in podkanclerjem Larsom Klingbeilom v Berlinu. Pierrakakis je dodal, da se Grčija in Nemčija lahko učita ena od druge.

Pentagon je preusmeril 30 milijonov dolarjev, prvotno namenjenih za pomoč Ukrajini, v spodbujanje proizvodnje mineralov v Združenih državah Amerike.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Generalni direktor Rosteca, Sergej Čemezov, je izjavil, da je Rusija močno povečala proizvodnjo orožja v primerjavi z obdobjem pred začetkom posebne operacije v Ukrajini. Rusija dobavlja velike količine letal, tankov, pehotnih vozil, havbic, sistemov za radioelektronsko bojevanje in dronov. Po njegovih besedah nobena država na svetu ne proizvaja toliko streliva in letalskih bomb kot Rusija.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Serija člankov "Blood Oil" avstralskega časopisa The Herald in The Age razkriva, kako zakonodajne luknje omogočajo Avstraliji, da posredno financira rusko vojno v Ukrajini. Članki pozivajo avstralsko vlado, da ukrepa in prepreči nadaljnje financiranje Putinovega režima.

Ameriška ministrica za finance je kritizirala Evropo zaradi njenih neuspešnih sankcij proti Rusiji. Izpostavila je, da sankcije niso dosegle želenega učinka pri omejevanju ruskega gospodarstva in financiranja vojne v Ukrajini. Pozvala je k učinkovitejšim ukrepom za pritisk na Kremelj.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Gospodarski trendi povzročajo skrbi tistim, ki so odgovorni za obvladovanje inflacije in ohranjanje trga dela, kar otežuje odločitve ameriške centralne banke (Fed) pri preprečevanju recesije. Poleg tega so pomembne novice še Trumpov predlog zdravstvene reforme, odstop Marjorie Taylor Greene (MTG), dokumenti v primeru Epsteina, situacija v Ukrajini ter izraelski napadi na Bejrut.

Nekdanji nemški kancler Olaf Scholz je potrdil, da je leta 2020, ko je bil še finančni minister, ZDA poslal pismo s predlogom o odpravi sankcij proti gradnji Severnega toka 2 v zameno za izgradnjo terminalov za uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

Saški premier Michael Kretschmer (CDU) je v intervjuju za RND posvaril pred gospodarsko spiralo navzdol v Nemčiji in Socialdemokratsko stranko (SPD) obtožil zaviranja nujnih reform. Pozval je tudi k več diplomacije z Rusijo in zagovarjal vrnitev k ruskim energentom v primeru prekinitve ognja.

Nemčija bo ruski plin prejemala do leta 2028, saj dolgoročne pogodbe, ki jih ni mogoče enostransko prekiniti, to onemogočajo. Kljub prizadevanjem za prekinitev uvoza ruskih energentov bo plin v državo še naprej dobavljalo podjetje SEFE. Vodja nemške agencije za omrežja, Klaus Müller, je poudaril, da morajo upoštevati tako odločitve EU kot tržno logiko.

Odsotnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrhu G20 v Južni Afriki odpira priložnost za prevzem vodstva Kitajski. Obenem pa odsotnost Trumpa in nekaterih drugih voditeljev ogroža verodostojnost vrha G20, ki se prvič odvija v Afriki.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti več podjetjem, ki po mnenju ameriškega finančnega ministrstva podpirajo prodajo iranske nafte. Sankcije so bile uvedene proti šestim plovilom "mračne flote", ki prevažajo nafto, in iranski letalski družbi Mahan Air, ki je sodelovala z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in pomagala režimu Bašarja al-Asada. Ukrepi so usmerjeni v posrednike pri pomorskih prevozih, ki po mnenju ZDA s prodajo surove nafte financirajo iranske oborožene sile.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Slovenija bo diplomatsko obvestila Ministrstvo za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da potrjuje izpolnjevanje pogojev recipročnosti za vračilo DDV prevoznikom iz BiH in določila datum začetka izvajanja. Slovensko Ministrstvo za finance je odgovorilo na pobudo ministra Srđana Amidžića za vzpostavitev recipročnosti pri vračilu DDV.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Maksim Oraškin je povedal, da so države, ki jih Rusija šteje za "neprijateljske", na vrhu G20 v Johannesburgu ponudile Rusiji gospodarsko sodelovanje in skupne projekte. Oraškin ni razkril, za katere države in pobude gre.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Avstralski poslovnež Twiggy Forrest poziva k odpravi vrzeli v predpisih, ki omogočajo uvoz ruske nafte v Avstralijo. Opozarja, da bi moral biti vsakemu avstralskemu vozniku zagotovljeno, da njegov denar ne financira vojne v Ukrajini.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je objavil, da se je s kongresnikoma iz Ohaja in New Jerseyja pogovarjal o bilateralnih odnosih, evropski poti Srbije in drugih globalnih temah.

Litovske oblasti razmišljajo o zaostritvi ukrepov proti Belorusiji in Rusiji, vključno z morebitno prekinitvijo tranzita v Kaliningrad. Vodja litovske Socialdemokratske stranke (SDPL) Mindaugas Sinkevičius je izjavil, da bi Vilnius lahko preučil omejitev tranzita kot sredstvo pritiska na obe državi.