APDEJT.si

Evropska komisija naj bi januarja začela pripravljati predloge za nove sankcije proti Rusiji, pri čemer naj bi se osredotočila na zmanjšanje prihodkov od izvoza energentov in ukrepanje proti 'tuji floti', kot poroča Politico. Evropski diplomati so dejali, da se bo priprava novih ukrepov začela januarja, ko Evropska komisija načrtuje predložitev prvih predlogov. Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je izjavil, da EU razpravlja o vključitvi v 20. paket sankcij.

Poljska namerava v prihodnjih letih povečati proizvodnjo 155-milimetrskih artilerijskih granat za 30-krat. Podpredsednik vlade in obrambni minister Vladislav Kosiniak-Kamiš je na forumu o lokalni samoupravi v Zakopanah dejal, da bo ta rast mogoča po sprejetju zakona o ustanovitvi novih tovarn. Za gradnjo treh tovarn je predvidenih 3 milijarde zlotov, kar bo Poljski zagotovilo neodvisnost pri oskrbi vojske s strelivom.

Belgijski depozitar Euroclear je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja Ukrajini povečal dolžniško breme Evropske unije. Opozorili so, da bi se takšen ukrep zunaj EU lahko obravnaval kot dejanska konfiskacija in bi poslabšal finančni ugled regije. Države skupine G7 so že nakazale 30,9 milijarde evrov od 45 milijard evrov posojil, zavarovanih s prihodki od ponovnega investiranja zamrznjenega ruskega premoženja, Ukrajini.

Cene nafte so padle, medtem ko investitorji ocenjujejo prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini in pričakujejo srečanje OPEC+ ta konec tedna. Gibanje cen odraža negotovost na trgu glede prihodnjih odločitev o proizvodnji nafte.

Nikaragvajski parlament je potrdil sporazume o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z Doneckom in Sevastopolom. Sporazumi naj bi okrepili gospodarske vezi med Nikaragvo ter omenjenima regijama.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Južnoafriška republika (JAR) ne bo prejela povabila na vrh G20 leta 2026 v Združenih državah Amerike. Poleg tega so ZDA prenehale z vsemi plačili tej državi. Trump je JAR obtožil kršenja pravic belopoltega prebivalstva in podpiranja pobojev ter odvzemanja kmetij. ZDA se lani niso udeležile srečanja G20 v Johannesburgu.

Predsednik Južne Afrike, Cyril Ramaphosa, je izrazil razočaranje nad izjavo Donalda Trumpa, da njegova država ne bo povabljena na srečanje G20 leta 2026, ki ga bodo organizirale Združene države Amerike na Floridi. Ramaphosove službe so še opozorile, da ob odsotnosti delegacije iz Washingtona na srečanju G20 v Južni Afriki prejšnji teden, je predsedstvo mednarodnega foruma prevzel uradnik »ameriškega veleposlaništva«.

ZDA so uradno podaljšale oprostitev carin na določene kitajske industrijske in medicinske izdelke za eno leto, do 10. novembra 2026. Oprostitev se nanaša na 178 izdelkov, ki so bili prvotno predmet carin zaradi preiskave po členu 301 v zvezi s prenosom tehnologije in intelektualno lastnino. Te dajatve so bile uvedene leta 2018 kot odgovor na kitajske prakse na področju tehnologije, intelektualne lastnine in inovacij.

Ruski veleposlanik v Veliki Britaniji, Andrej Kelin, je izjavil, da britanske oblasti živijo v iluzijah in nameravajo povečati pritisk na Moskvo z nadaljnjo dobavo orožja Kijevu. Kljub temu, da so zahodni voditelji seznanjeni s potekom pogajanj med Moskvo in Kijevom, ostajajo pri svojem prejšnjem stališču in strategiji pritiska na Rusijo.

Nemški časnik Handelsblatt je grškega ministra za nacionalno gospodarstvo in finance Kyriakosa Pierrakakisa označil za »iskanega svetovalca za reforme« in pohvalil Grčijo kot »državo vzornico v digitalizaciji javne uprave«. Časnik je poročal o nedavnem ministrovem obisku v Berlinu in izpostavil, da se lahko Nemčija uči od Grčije na tem področju.

Donald Trump je odredil, da Južna Afrika ne bo povabljena na vrh G20 leta 2026 v Miamiju, ki ga bo gostil v svojem golf resortu na Floridi. S tem se je zaostrila napetost med ZDA in Južno Afriko. Trump je že pred tem bojkotiral vrh G20 v Johannesburgu.

Vlada Venezuele je preklicala koncesije več mednarodnim letalskim družbam, vključno z Iberio, zaradi obtožb o "sodelovanju pri terorističnih aktivnostih", ki jih spodbuja ZDA. Do preklica je prišlo po tem, ko so te družbe prenehale z leti zaradi vojaške eskalacije na Karibih.

Uradna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je izjavila, da so države Evropske unije dejansko zasegle ruska sredstva, ki jih sedaj imenujejo zamrznjena. Zaharova je obsodila izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki naj bi nakazovala, da ima Evropa pravico upravljati z rusko imovino.

Prepoved izdelkov iz Madžarske, ki jo je predlagal Helez, in pozivi k bojkotu madžarskih izdelkov so sprožili burne odzive. Član predsedstva BiH je dejal, da je to nedoraslo vedenje, ki bo škodilo le njim samim. Političari v Republiki Srbski so izrazili nezadovoljstvo nad bojkotom.

Friedrich Merz se sooča s pritiski glede različnih vprašanj, vključno z izzivi, ki jih postavljajo ZDA in Rusija Evropi, ter internimi nesoglasji glede pokojninske reforme. Nemška koalicija mora do konca leta doseči konkretne rezultate, sicer se lahko sooči s težavami na volitvah leta 2026.

Madžarska bo Srbiji pomagala pri oskrbi z nafto, je sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Podrobnosti pomoči bo Szijjarto razpravljal v sredo v Beogradu.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki predlaga uvedbo minimalne starosti 16 let za uporabo družbenih omrežij. Cilj te pobude je zagotoviti ustrezno spletno okolje za mladoletnike in okrepiti njihovo zaščito na internetu.

V Evropski uniji naraščajo napetosti zaradi želje po zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Posebno razdraženost naj bi povzročala ostra stališča Kaje Kallas, vodje evropske diplomacije. Kallasova je dejala, da so pomisleki Belgije glede možne zaplembe ruskega premoženja upravičeni.

Izvršni svet je sprejel osnutek zakona o posebnih sredstvih za obrambo v višini 1,25 bilijona NTD za obdobje 2026–2033, pri čemer je obrambni minister顧立雄 potrdil usklajenost z ZDA glede načrtovanih nakupov orožja. Stranka 時力 je predlagala, da bi morali kitajski zakonci podpisati izjavo o zvestobi Tajvanu, preden bi zasedli javne funkcije, in da bi se v primeru vpletenosti v propagando za združitev s Kitajsko kazni zaostrili. Župan mesta Taoyuan 張善政 je pohvalil različico zakona o finančni porazdelitvi, ki jo je predlagal izvršni svet, medtem ko je洪秀柱 kritiziral poseben proračun predsednika 賴清德 za obrambo. Stranka國民黨 pa je dejala, da賴清德 z visokimi stroški za obrambo omrtviči prebivalstvo.

Vojaki v Gvineji Bissau so se pojavili na državni televiziji in sporočili, da so prevzeli oblast v državi. Do tega je prišlo po poročilih o streljanju v bližini predsedniške palače. Vojska je sporočila, da je predsednik odstavljen po spornih volitvah, kjer sta obe strani trdili zmago.

Ciper in Libanon sta podpisala dolgo pričakovani sporazum o pomorski demarkaciji, ki odpira pot potencialnemu raziskovanju plinskih polj na morju in energetskemu sodelovanju v Sredozemlju. Sporazum sta v libanonski predsedniški palači podpisala ciprski predsednik Nikos Christodoulides in libanonski predsednik Joseph Aoun, ki sta dejala, da bo sporazum pomenil globlje sodelovanje med Libanonom, Ciprom, ki je članica Evropske unije, in širšo EU.

Avstrijski prispevek k triletnemu proračunu Evropske vesoljske agencije (ESA) se bo povečal z 260 milijonov evrov v obdobju 2023–2025 na 340 milijonov evrov za prihodnja leta (2026–2028). To je v sredo sporočilo Ministrstvo za infrastrukturo, pristojno za vesoljske zadeve. Ministrstvo poudarja, da je ta obseg financiranja s približno 30-odstotno rastjo "glede na proračunske izzive" izjemen dosežek.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da je pritisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Venezuelo povezan predvsem z dostopom do velikih naftnih rezerv te države, ne pa z bojem proti trgovini z drogami. Petro meni, da Trumpa ne zanima demokratizacija Venezuele, in kritizira uporabo ameriške vojaške moči. Trump je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, s ciljem reševanja življenj.

Iranski predsednik parlamenta, Ali Larijani, je izjavil, da bo iranski svet za nacionalno varnost na ukaz predsednika države odpravil vse omejitve in ekonomske ovire med Iranom in Pakistanom, s čimer se bo okrepilo gospodarsko sodelovanje med državama.

Azerbajdžan, Iran in Rusija so v Bakuju podpisali memorandum o soglasju, ki naj bi bil pomemben korak pri razvoju dolgoročnega tristranskega sodelovanja in povečanju učinkovitosti zahodne smeri poti "Sever-Jug".

Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da trenutne globalne razmere predstavljajo prelomnico in konec neke dobe. Pozval je Nemčijo in Evropo, da prevzameta politično in vojaško vodstvo. Poudaril je, da morata Nemčija in Evropa prevzeti politično in vojaško vlogo, ki sta jo opustili.

Nicolás Maduro je pred tisočimi privrženci v Caracasu izjavil, da je Venezuela v odločilnem obdobju za obstoj republike. Privrženci so se zbrali v podporo vladi in izrazili nasprotovanje vojaški prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Maduro je poudaril, da si ne smejo privoščiti neuspeha pri obrambi države.

Rusija je z napadi z droni in raketami močno poškodovala ukrajinske plinske objekte, kar je Kijev prisililo k povečanju uvoza plina. Uničeno je bilo skladišče utekočinjenega propan butana, kar kaže na resnost napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Japonska premierka, Koichi Sanae, je med parlamentarno razpravo z opozicijo izjavila, da ima Japonska odgovornost vzpostaviti obojestransko koristne odnose s Kitajsko. Izrazila je pripravljenost Japonske na dialog s Kitajsko, vendar se je izognila razpravi o "Tajvanskem vprašanju".

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Podjetje Eclipse Metals je najelo ameriško svetovalno in vladno agencijo BGR Group, da bi okrepilo svojo komunikacijo z ameriškimi oblikovalci politik, obrambnimi agencijami in finančnimi institucijami glede projekta redkih zemelj na Grenlandiji.

Globalno povpraševanje po redkih zemeljskih mineralih povzroča toksično onesnaženje nekaterih najpomembnejših azijskih rek, kar ogroža zdravje in preživetje več deset milijonov ljudi. Redke zemlje so v središču geopolitičnega tekmovanja, zlasti med Združenimi državami in Kitajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga pozval k pospešitvi in povečanju nakupov ameriškega blaga. Xi Jinping naj bi se s tem "načeloma strinjal". Kitajski predsednik je med telefonskim pogovorom s Trumpom opozoril tudi glede Tajvana.

Belgija je uspela prepričati Italijo glede obstoja resnih skritih tveganj, povezanih z načrti o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Belgijski minister Theo Franken je izjavil, da Italija razume, da obstaja veliko pasti pri vprašanju konfiskacije zamrznjenega premoženja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je za CNN dejal, da Kolumbija ni zaznala, da bi bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodja trgovine z mamili, kot trdijo ZDA. Petro meni, da je Madurov glavni problem pomanjkanje demokracije.

Francoske oblasti so aretirale dva člana dobrodelne organizacije SOS Donbas, vključno z rusko državljanko, zaradi suma vohunjenja v korist Rusije. Organizacija je znana po svoji podpori prebivalcem Donbasa.

Kanadski premier Mark Carney je dejal, da je bil njegov nedavni odgovor na vprašanje o trgovinskih pogovorih z ZDA – »Koga briga?« – »nesrečna izbira besed.« Konservativni voditelj Pierre Poilievre je premierja zaradi njegove izjave kritiziral med parlamentarnim vprašanjem v spodnjem domu.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro odgovorilo na izjave francoskega predsednika Macrona glede zamrznjenega ruskega premoženja. Tiskovna predstavnica ministrstva je opozorila, da bi morali tisti, ki nezakonito zadržujejo rusko premoženje, to vrniti.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v Bukarešti izjavil, da se Madžarska zanima za uvoz plina iz zaledja Neptun Deep, če se bo Romunija odločila za izvoz. Madžarska se zanima za diverzifikacijo in uvoz plina iz tega zaledja v Črnem morju. Szijjarto je tudi komentiral nakup podjetja Lukoil s strani MOL.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil nezadovoljstvo z nizko stopnjo zaposlenosti ukrajinskih beguncev v Nemčiji in poudaril, da bi morali tisti, ki so sposobni delati, najti zaposlitev namesto prejemanja socialne pomoči. Merz je to izjavil na zasedanju nemškega združenja delodajalcev (BDA) in izpostavil, da se je število prošenj za azil septembra 2025 zmanjšalo za več kot 60 % v primerjavi z letom prej, kar pripisuje novi migracijski politiki.

Svet v Sydneyu je vzpostavil novo prijateljsko povezavo s šestim mestom, kar bi lahko pomenilo drago potovanje v tujino. Podrobnosti o stroških in koristih tega partnerstva še niso znane.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Okoli 3000 krav iz Urugvaja, ki so več kot mesec dni preživele na ladji ob obali Turčije, so izkrcali v Libiji. Turške oblasti so izkrcanje prepovedale zaradi pomanjkanja sanitarnih in trgovinskih certifikatov, potrebnih za uvoz goveda. Ladja Spiridon II je iz Urugvaja izplula 19. septembra in je bila zasidrana ob pristanišču Bandirma v zahodni Turčiji od 21. oktobra.

Evropski parlament je potrdil prvi evropski obrambni program EDIP, ki ga evropski poslanci in Evropska komisija vidijo kot skromen, a dober prvi korak k krepitvi evropske obrambne industrije. Cilji programa so spodbujanje skupnih evropskih nabav za obrambo, povečanje proizvodnje opreme za obrambo in povečanje podpore Ukrajini.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto se je v Beogradu sestal s srbskim ministrom za zunanje zadeve Markom Đurićem in ministrico za rudarstvo in energetiko Dubravko Đedović Handanović. Sijarto je izjavil, da bo Madžarska pomagala Srbiji pri oskrbi z energenti in da je bil dosežen politični dogovor o tem. Razpravljali so o tehničnih podrobnostih pomoči in sankcijah.

Na dvodnevnem vrhu v Luandi sta Evropska unija (EU) in Afriška unija (AU) v skupni izjavi poudarili, da je tesnejše sodelovanje ključno za prihodnost obeh celin. Državi sta izrazili željo po okrepitvi partnerstva na gospodarskem in političnem področju ter zagotavljanju miru.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izjavila, da Srbija pričakuje odgovor iz Washingtona glede podaljšanja licence za delovanje NIS-a še danes ali ponoči. Ponovila je, da je srbska vlada ZDA zagotovila dodatna zagotovila glede izstopa Rusije iz lastništva NIS-a.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je sestal s kitajskim namestnikom ministra za javno varnost Šujem Datongom, s katerim sta razpravljala o uspešnem sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu in o nadaljnjih korakih za zatiranje kriminalnih aktivnosti. Dačić je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko v okviru Interpola izjemno dobro in strateško pomembno.

Minister za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa Črne gore, Damjan Ćulafić, je poudaril, da je vlada Črne gore zavezana zeleni tranziciji, krepitvi institucij in nadaljevanju evropskih integracij. Na predstavitvi poročila "Evropsko okolje – stanje in izgledi 2025" je Ćulafić opozoril, da se prostor za ukrepanje glede okoljskih vprašanj zmanjšuje, posledice odlašanja pa postajajo vse bolj očitne. Poročilo tudi ugotavlja, da je splošno stanje okolja v Evropi še vedno neugodno, kljub doseženemu napredku v zadnjem desetletju.

Evropa bo znatno povečala proizvodnjo lastnega vojaškega orožja. Za ta namen je v naslednjih treh letih namenjenih 1,5 milijarde evrov, kar bo omogočilo skupno oddajo naročil in proizvodnjo vojaške opreme. Cilj je znatno povečati proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Donald Trump je potrdil, da bi lahko govoril z Nicolásom Madurom, da bi "rešil življenja". Hkrati je okrepil pritisk na venezuelski režim in izjavil, da bi ZDA lahko ukrepale "po dobri ali slabi poti".

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi izraelskega »sistematičnega in vztrajnega« uničevanja Gaze ogroženo preživetje palestinske družbe. Vojna je močno prizadela gospodarstvo območja, obnova pa bo po ocenah stala več kot 70 milijard dolarjev in bo trajala več desetletij. ZN poziva k takojšnjemu mednarodnemu posredovanju, saj vojna in omejitve povzročajo »izjemen propad palestinskega gospodarstva« in ogrožajo vse stebre preživetja, od hrane do zdravstvene oskrbe.

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino, Mohammad Atabak, je odpotoval v Istanbul v Turčiji, da bi se udeležil vrha Organizacije za gospodarsko sodelovanje (ECO). Srečanje na ministrski ravni poteka prvič po 20 letih.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Generalni direktor Rosteca, Sergej Čemezov, je izjavil, da je Rusija močno povečala proizvodnjo orožja v primerjavi z obdobjem pred začetkom posebne operacije v Ukrajini. Rusija dobavlja velike količine letal, tankov, pehotnih vozil, havbic, sistemov za radioelektronsko bojevanje in dronov. Po njegovih besedah nobena država na svetu ne proizvaja toliko streliva in letalskih bomb kot Rusija.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Nekdanji nemški kancler Olaf Scholz je potrdil, da je leta 2020, ko je bil še finančni minister, ZDA poslal pismo s predlogom o odpravi sankcij proti gradnji Severnega toka 2 v zameno za izgradnjo terminalov za uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Nemčija bo ruski plin prejemala do leta 2028, saj dolgoročne pogodbe, ki jih ni mogoče enostransko prekiniti, to onemogočajo. Kljub prizadevanjem za prekinitev uvoza ruskih energentov bo plin v državo še naprej dobavljalo podjetje SEFE. Vodja nemške agencije za omrežja, Klaus Müller, je poudaril, da morajo upoštevati tako odločitve EU kot tržno logiko.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Saški premier Michael Kretschmer (CDU) je v intervjuju za RND posvaril pred gospodarsko spiralo navzdol v Nemčiji in Socialdemokratsko stranko (SPD) obtožil zaviranja nujnih reform. Pozval je tudi k več diplomacije z Rusijo in zagovarjal vrnitev k ruskim energentom v primeru prekinitve ognja.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Ameriška ministrica za finance je kritizirala Evropo zaradi njenih neuspešnih sankcij proti Rusiji. Izpostavila je, da sankcije niso dosegle želenega učinka pri omejevanju ruskega gospodarstva in financiranja vojne v Ukrajini. Pozvala je k učinkovitejšim ukrepom za pritisk na Kremelj.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da rafinerija NIS še ni ugasnjena, vendar deluje v režimu tople cirkulacije. Opozoril je, da ima rafinerija še štiri dni časa do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Pozval je OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Venezuela je opozorila letalske družbe, ki so po opozorilu ZDA odpovedale lete v državo, da lahko izgubijo pravice do letenja, če ne bodo ponovno vzpostavile letov do srede opoldneva. IATA je potrdila, da se grožnja nanaša na tiste družbe, ki so prekinile promet.

Med napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v Novorosijsku je bil poleg že poročanih poškodb poškodovan še en večstanovanjski objekt. Ostanki brezpilotnika so poškodovali tri stanovanja v 11. in 12. nadstropju.

Gospodarski trendi povzročajo skrbi tistim, ki so odgovorni za obvladovanje inflacije in ohranjanje trga dela, kar otežuje odločitve ameriške centralne banke (Fed) pri preprečevanju recesije. Poleg tega so pomembne novice še Trumpov predlog zdravstvene reforme, odstop Marjorie Taylor Greene (MTG), dokumenti v primeru Epsteina, situacija v Ukrajini ter izraelski napadi na Bejrut.

Maksim Oraškin je povedal, da so države, ki jih Rusija šteje za "neprijateljske", na vrhu G20 v Johannesburgu ponudile Rusiji gospodarsko sodelovanje in skupne projekte. Oraškin ni razkril, za katere države in pobude gre.

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

Slovenija bo diplomatsko obvestila Ministrstvo za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da potrjuje izpolnjevanje pogojev recipročnosti za vračilo DDV prevoznikom iz BiH in določila datum začetka izvajanja. Slovensko Ministrstvo za finance je odgovorilo na pobudo ministra Srđana Amidžića za vzpostavitev recipročnosti pri vračilu DDV.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Britanska vlada si prizadeva za dostop do različnih evropskih programov, vendar se je pripravljena manj prilagoditi, ko gre za stroške. London ima dolgo listo želja, a omejeno pripravljenost za plačilo.

Voditelji držav in vlad skupine G20, ki združuje največja svetovna gospodarstva, so na vrhu v Johannesburgu soglasno sprejeli skupno izjavo. To se je zgodilo kljub odsotnosti Združenih držav Amerike v razpravah.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je objavil, da se je s kongresnikoma iz Ohaja in New Jerseyja pogovarjal o bilateralnih odnosih, evropski poti Srbije in drugih globalnih temah.

Avstralski poslovnež Twiggy Forrest poziva k odpravi vrzeli v predpisih, ki omogočajo uvoz ruske nafte v Avstralijo. Opozarja, da bi moral biti vsakemu avstralskemu vozniku zagotovljeno, da njegov denar ne financira vojne v Ukrajini.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.