APDEJT.si

Srbiji grozi energetska kriza, saj je edina rafinerija v državi, NIS, blizu popolne zaustavitve delovanja zaradi ameriških sankcij proti ruskemu lastniku. Te sankcije so prekinile dobavo nafte, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje goriva v državi, je povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril na resne posledice za gospodarstvo Srbije, če bi se ustavilo delovanje naftne družbe NIS zaradi sankcij. Vučić je ponudil ruskim lastnikom 50-dnevni rok za prodajo kontrolnega deleža v družbi, ki je pod ameriškimi sankcijami. Vlada je razpravljala o možnosti nacionalizacije NIS, vendar se je odločila dati ruskim akterjem priložnost za iskanje novega investitorja.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Romunski minister za energijo, Bogdan Ivan, je sporočil, da so tri podjetja izrazila zanimanje za nakup premoženja družbe Lukoil v Romuniji. To vključuje rafinerijo Petrotel Ploiești in mrežo bencinskih servisov. Lukoil je sicer pod sankcijami Združenih držav Amerike.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da rafinerija NIS še ni ugasnjena, vendar deluje v režimu tople cirkulacije. Opozoril je, da ima rafinerija še štiri dni časa do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Pozval je OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.

Udruženje banaka Srbije je sporočilo, da bodo poslovne banke v Srbiji, v sodelovanju z Narodno banko Srbije, ustavile promet z Naftno industrijo Srbije (NIS), če podjetje ne bo pridobilo licence ZDA za poslovanje do predvidenega roka. Cilj te poteze je zagotoviti nemoteno poslovanje za državljane in gospodarstvo.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

Po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o povečani vojaški aktivnosti v Venezueli in pozivu k previdnosti je več mednarodnih letalskih družb začasno prekinilo lete v državo. Kot odgovor je venezuelski inštitut za civilno letalstvo (INAC) zagrozil z odvzemi dovoljenj letalskim družbam, če v 48 urah ne bodo ponovno vzpostavile letalskih povezav.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Začela se je odmevna tožba proti ladjedelnici Damen Shipyards. Državno tožilstvo podjetje med drugim obtožuje kršitve sankcij pri izvozu ladjedelniških delov v Rusijo. Ustanovitelj in njegov sin se naroka v Zwolleh nista udeležila.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Srbija išče hitro rešitev za ruski delež v Naftni Industriji Srbije (NIS), največjem predelovalcu in dobavitelju goriva v državi ter lastniku edine rafinerije. Razlog za to so sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti podjetju.

Predsednik Srbske napredne stranke Miloš Vučević je izjavil, da je ponosen, ker državljani Srbije niso občutili sankcij, ki so bile družbi NIS uvedene 8. oktobra. Zagotovil je, da bencinske črpalke delujejo normalno in da lahko državljani nemoteno kupujejo gorivo.

Pentagon je preusmeril 30 milijonov dolarjev, prvotno namenjenih za pomoč Ukrajini, v spodbujanje proizvodnje mineralov v Združenih državah Amerike.

Nizozemska ladjedelnica Damen se sooča z resnimi obtožbami, ki jih je objavilo tožilstvo v obsežni dokumentaciji na 89 straneh. Obtožbe vključujejo podkupovanje uradnikov, ponarejanje pogodb in kršenje sankcij proti Rusiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.

Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Ministrstvo za finance ZDA je dovolilo finančne transakcije, povezane z gradnjo jedrske elektrarne Paks 2 na Madžarskem, v katerih sodelujejo številne ruske banke, med drugim Gazprombank, VTB in Alfa-bank. Ta odločitev je bila objavljena v izjavi ministrstva.

Romunija se bo solidarno pridružila sankcijam Združenih držav Amerike proti podjetju Lukoil, ki bodo začele veljati 21. novembra. Vlada bo pripravila osnutek uredbe, ki bo vzpostavila splošen mehanizem za podobne situacije.

Litovske železnice so 21. novembra popolnoma ustavile tranzit blaga ruske družbe Lukoil in njenih podružnic v rusko Kaliningrajsko oblast. Družba Lietuvos Geležinkeliai je sporočila, da so prenehali izvajati tranzit sankcioniranega blaga.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da v teku razgovori s tremi podjetji glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da je NIS v lasti ruske države in da se bo o tem posvetoval z ameriškimi partnerji, saj je to "absolutno nujno" za Srbijo. Vučić je tudi odgovoril na trditve o prodaji NIS.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Ameriška ministrica za finance je kritizirala Evropo zaradi njenih neuspešnih sankcij proti Rusiji. Izpostavila je, da sankcije niso dosegle želenega učinka pri omejevanju ruskega gospodarstva in financiranja vojne v Ukrajini. Pozvala je k učinkovitejšim ukrepom za pritisk na Kremelj.

Velika Britanija je razširila sankcijsko izjemo, ki omogoča transakcije z bolgarskimi operacijami družbe Lukoil. Izjema bo zdaj vključevala še dve hčerinski družbi, Lukoil-Bolgarija Bunker in Lukoil Aviation Bolgarija, je sporočila britanska vlada. Pred tem so ZDA Bolgariji odobrile odlog glede sankcij proti Lukoilu.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

Ministrica Dubravka Đedović Handanović je po nujnem sestanku izjavila, da v ponedeljek ali torek pričakujejo odgovor ZDA glede izdaje licence, ki bi omogočila delovanje NIS-a med pogajanji o vzdržni rešitvi. Zagotovila je, da so rezerve nafte pod nadzorom države in da imajo dovolj naftnih derivatov, zato državljanjem ni treba skrbeti.

Administracija Trumpa je sporočila, da opaža znake, da njene sankcije proti velikim ruskim proizvajalcem nafte ovirajo gospodarski motor, ki Moskvi omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Cene ruske nafte so padle, saj so se veliki indijski in kitajski kupci premaknili k spoštovanju sankcij pred petkovim rokom za podjetja in banke, da prenehajo poslovati z ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil, je novinarjem povedal visoki uradnik ministrstva za finance.

Maksim Oraškin je povedal, da so države, ki jih Rusija šteje za "neprijateljske", na vrhu G20 v Johannesburgu ponudile Rusiji gospodarsko sodelovanje in skupne projekte. Oraškin ni razkril, za katere države in pobude gre.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je objavil, da se je s kongresnikoma iz Ohaja in New Jerseyja pogovarjal o bilateralnih odnosih, evropski poti Srbije in drugih globalnih temah.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti več podjetjem, ki po mnenju ameriškega finančnega ministrstva podpirajo prodajo iranske nafte. Sankcije so bile uvedene proti šestim plovilom "mračne flote", ki prevažajo nafto, in iranski letalski družbi Mahan Air, ki je sodelovala z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in pomagala režimu Bašarja al-Asada. Ukrepi so usmerjeni v posrednike pri pomorskih prevozih, ki po mnenju ZDA s prodajo surove nafte financirajo iranske oborožene sile.

Litovske oblasti razmišljajo o zaostritvi ukrepov proti Belorusiji in Rusiji, vključno z morebitno prekinitvijo tranzita v Kaliningrad. Vodja litovske Socialdemokratske stranke (SDPL) Mindaugas Sinkevičius je izjavil, da bi Vilnius lahko preučil omejitev tranzita kot sredstvo pritiska na obe državi.

Rusija je zagrozila z uvedbo omejitev za norveške ladje v ruski gospodarski coni, če Norveška ne bo umaknila sankcij proti ruskim ribiškim podjetjem. Rusija meni, da Norveška krši dogovore in zahteva dialog. V primeru neuspeha je Rusija pripravljena omejiti dostop norveških ladij v svojo gospodarsko cono. O sankcijah bodo razpravljali na srečanju z Norveško 8. decembra.

Evropska unija je z novim, že 19. svežnjem sankcij proti Rusiji prepovedala organiziranje in promocijo turističnih potovanj v Rusijo. Prepoved velja za individualna in skupinska potovanja, njen namen pa je dodatno omejiti finančne vire, ki so na voljo Moskvi.

Strožje sankcije proti ruski nafti, ki v Avstralijo prihaja preko indijskih rafinerij, bi lahko povzročile, da bodo avstralski ponudniki goriva povečali naročila iz rafinerij v Južni Koreji, Tajvanu, Maleziji in na Kitajskem, kar bi lahko vodilo do višjih cen goriva.

Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.

Moskva in New Delhi še naprej iščeta načine, kako obiti zahodne sankcije pri dobavi nafte. Rusija ostaja eden glavnih partnerjev Indije v naftno-plinski industriji, njen tržni delež v Indiji pa presega 30%. Ruski ambasador v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da je Rusija največji dobavitelj nafte v Indijo in je pripravljena ponuditi najugodnejše pogoje. Kljub poskusom spodkopavanja dvostranskega sodelovanja se rusko-indijsko sodelovanje na tem področju nadaljuje.

Indijska družba Reliance Industries je prenehala uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo, ki je namenjena izključno izvozu. Odločitev je bila sprejeta zaradi uskladitve z evropskimi sankcijami, ki prepovedujejo uvoz goriva ruskega porekla. Podjetje bo tako izvažalo le nafto, ki ni ruskega izvora.