APDEJT.si

Ruski energetski velikan Gazprom je na arbitražnem sodišču v Sankt Peterburgu in Leningradski oblasti vložil tožbo proti nemški inženirski družbi Linde ter njenim povezanim podjetjem, Linde GmbH in Commercium Immobilien und Beteiligungs GmbH, ter odvetniški družbi Pinsent Masons. Gazprom zahteva skoraj 220 milijonov evrov odškodnine. Razlog za tožbo ni znan.

Kazenska zbornica sodišča prve stopnje v Tunisu je nekdanjega generalnega direktorja letalske družbe Tunisair, Khaleda Chellyja, obsodila na tri leta zapora. Nekdanji generalni sekretar sindikata družbe, Najm Eddine Mezoughi, je bil obsojen na štiri leta zapora. Obsodba je povezana z afero ponarejenih diplom v Tunisair.

Sindikat uprave in pravosodja v Črni gori je napovedal, da bodo zaposleni v sodni in tožilski upravi začeli z obustavitvijo dela 29. oktobra, če do takrat ne bo dosežen dogovor o 30-odstotnem povečanju plač. V primeru neizpolnitve zahtev sindikat napoveduje nadaljnjo radikalizacijo, vključno s popolno obustavitvijo dela.

Govorec predstavniškega doma Mike Johnson se ni želel izreči proti zahtevi predsednika Donalda Trumpa, da mu Ministrstvo za pravosodje plača 230 milijonov dolarjev odškodnine za kazenske obtožbe. Senator John Kennedy (R-LA) je Trumpa opozoril glede njegove uporabe družbenih omrežij.

Kim Beom-soo, ustanovitelj podjetja Kakao, je bil oproščen obtožb o manipulaciji s cenami delnic SM Entertainment. Sodišče je zavrnilo obtožbe, da naj bi Kim s tem oviral prevzemno ponudbo konkurenčnega podjetja Hybe. Po razsodbi je Kim izrazil upanje, da se bo Kakao s tem otresel sence manipulacij in nezakonitih poslov. Sojenje je potekalo zaradi suma, da je Kakao pri poskusu prevzema SM Entertainment nezakonito vplival na ceno delnic.

Delnice francoske banke BNP Paribas so v ponedeljek padle za več kot sedem odstotkov, potem ko jo je ameriško sodišče spoznalo za odgovorno za grozodejstva, storjena v Sudanu. Porota v New Yorku je ugotovila, da je banka pomagala podpirati režim nekdanjega sudanskega voditelja Omarja al-Baširja. Banka mora trem sudanskim tožnikom plačati 20,45 milijona dolarjev odškodnine, ker naj bi s svojim delovanjem okrepila vlado v konfliktu, v katerem je umrlo na tisoče ljudi.

Odvetnik Renéja Benka, Norbert Wess, je vložil pritožbo in revizijo zoper sodbo deželnega sodišča v Innsbrucku. Gospodarsko in korupcijsko tožilstvo (WKStA) je prav tako vložilo pravno sredstvo. Benko je bil prejšnji teden obsojen na dve leti zapora, vendar sodba še ni pravnomočna.

Romunsko ustavno sodišče (CCR) je zavrnilo zakon o spremembi pokojninskega sistema za sodnike in tožilce na podlagi ustavne neustreznosti, s čimer je potrdilo pritožbo Vrhovnega kasacijskega sodišča. George Simion, voditelj stranke AUR, je po tej odločitvi pozval k odstopu premierja Ilieja Bolojana. Pri glasovanju na CCR ni prišlo do soglasja med sodniki.

Ustavno sodišče Črne gore je ponovno ugotovilo kršitev lastninske pravice podjetja Rokšped. Sodišče je ocenilo, da je način, na katerega so domača sodišča razlagala zakon, v nasprotju z načelom zakonitosti, ki ga zahteva Evropsko sodišče za človekove pravice. Država je dolžna podjetju izplačati obresti na preplačano trošarino. Podjetje Rokšped se že dve desetletji bori proti državi zaradi obračuna in plačila obresti na preplačani znesek trošarine na uvožene cigarete. Država je že leta 2018 priznala, da dolguje podjetju preplačano trošarino, vendar so Ministrstvo za finance ter Upravno in Vrhovno sodišče zavrnili zahtevo podjetja.

Sodišče za prekrške v Budvi je v prvih devetih mesecih leta zbralo več kot 1,62 milijona evrov iz naslova denarnih kazni, stroškov postopka in sodnih taks. Kljub oteženim delovnim pogojem je sodišče rešilo več kot 10.000 zadev. Z 11 sodniki je vsak sodnik povprečno rešil 925,45 zadev, kar je blizu letni normi. Sodišče se ponaša s skoraj 100-odstotno ažurnostjo.

Ruski energetski velikan Gazprom je vložil tožbo proti nemškemu inženirskemu podjetju Linde GmbH in njegovi ruski podružnici na arbitražnem sodišču v Sankt Peterburgu. Tožba se nanaša na povračilo škode, ki ni povezana s pogodbo. V tožbi sta omenjeni še dve drugi družbi, povezane z Nemčijo.

V okrožju Lake v ameriški zvezni državi Ohio so protestniki nasprotovali sporazumu lokalnega šerifa z agencijo ICE, ki po njihovem mnenju spodkopava zaupanje priseljencev in lahko gospodarsko škoduje kmetijstvu. Medtem je v Portlandu v Oregonu policija med protesti proti ICE uporabila "informatorje" za pomoč pri aretacijah, kar razkrivajo dokumenti. To je sprožilo vprašanja o etičnosti in transparentnosti policijskih metod.

Več kot 20 ameriških zveznih držav in Washington, D.C., toži Agencijo za varstvo okolja (EPA) zaradi odločitve administracije Donalda Trumpa, da prekliče program "Solar for All" v vrednosti 7 milijard dolarjev, ki ga je uvedla administracija Joeja Bidna. Program naj bi zagotavljal sončno energijo skupnostim v slabšem položaju. Države trdijo, da je EPA s tem dejanjem prekinila 90 % nepovratnih sredstev za projekte sončne energije za gospodinjstva z nizkimi dohodki.

Nizozemsko vrhovno sodišče je zavrnilo zadnjo pritožbo Rusije v dolgotrajnem pravnem postopku glede odškodnine za delničarje nekdanje ruske naftne in plinske družbe Jukos. Moskva mora bivšim delničarjem plačati odškodnino v višini več kot 50 milijard dolarjev. S tem je sodišče potrdilo arbitražno odločitev, po kateri mora Rusija izplačati denar bivšim delničarjem Jukosa.

V primeru Vajda so bile dosežene tri nagodbe s tožilstvom. Alen Kajmović, nekdanji predsednik uprave družbe Vajda, je bil obsojen na 11 mesecev zapora, ki so bili nadomeščeni z delom v splošno korist in denarno kaznijo v višini 150.000 evrov. Dva kontrolorja iz podjetja Vajda sta bila pogojno obsojena na osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.

Evropsko sodišče pravice je odločilo, da se hišni ljubljenčki med letalskim prevozom obravnavajo kot prtljaga. To pomeni, da je ženska, ki je tožila špansko letalsko družbo Iberia zaradi izgube psa na letališču, upravičena le do pavšalne odškodnine, enako kot za izgubljeno prtljago. Primer je sprožila izguba psa med pripravami na potovanje, pri čemer je lastnica zahtevala visoko odškodnino.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da se Budimpešta posvetuje z Moskvo glede prihodnosti madžarskih podjetij v Rusiji, če bi podprli predlog Evropske komisije o uporabi ruskih zamrznjenih sredstev. Hkrati diplomati Evropske unije niso uspeli doseči dogovora o uvedbi novega, že 19. paketa sankcij proti Rusiji. Nemški kancler pa bo na prihajajočem vrhu EU vztrajal pri uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo Ukrajini.

Zvezna sodnica v San Franciscu je odredila Trumpovi administraciji, da takoj ustavi odpustitve približno 4.100 zveznih uslužbencev, in s tem začasno blokirala odpustitve. Odločitev je bila sprejeta kot odgovor na tožbo sindikatov, ki so postopke označili za nezakonite.

Nemško zvezno sodišče (BGH) v Karlsruheju obravnava morebitne odškodninske zahtevke delničarjev podjetja Wirecard, ki je pred petimi leti bankrotiralo. Približno 50.000 delničarjev zahteva skupno 8,5 milijarde evrov odškodnine, vendar je stečajna masa precej manjša. Sodišče preučuje, ali imajo njihove zahteve enako prioriteto kot zahteve drugih upnikov.

V Nemčiji se je nadaljevalo sojenje proti nekdanjemu nepremičninskemu mogulu Renéju Benku. Pričale so priče, ki naj bi razjasnile, ali je Benko oškodoval svoje upnike. Sodba bi lahko bila izrečena že danes. Še vedno ni jasno, koliko denarja ima Benko na svojih računih.

Credit Suisse je izgubila 440 milijonov dolarjev vredno tožbo v Združenem kraljestvu proti SoftBank Group v zvezi z izgubo, povezano s propadom Greensill Capital v začetku leta 2021. UBS, ki je prevzel Credit Suisse, je nadaljeval s tožbo, ki so jo obravnavali na Višjem sodišču v Londonu. Sodnik Robert Miles je tožbo zavrnil.

Sodni izvršitelji so v Krasnodarju začeli izvrševati sodno odločbo o zaplembi premoženja nekdanjega sodnika vrhovnega sodišča Viktorja Momotova in njegovih poslovnih partnerjev Andreja in Ivana Marčenka, vključno s hoteli verige Marton. Zaplemba je posledica odločitve sodišča o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja v korist države.

Francis Puig, brat nekdanjega predsednika avtonomne skupnosti Ximo Puiga, se bo znašel pred sodiščem zaradi suma prevare in ponarejanja v zvezi s pridobivanjem subvencij Generalitat Valenciana za promocijo valencijskega jezika. Sodnik je odredil odprtje sojenja proti njemu in poslovnežu Juanu Enriqueju Adellu Boverju zaradi domnevnih nepravilnosti pri prejemu subvencij, vključno z uporabo lažnih računov in aktivnostmi brez povezave s subvencijami. Puigu je naloženo plačilo 150.000 evrov varščine.

René Benko se je pojavil na deželnem sodišču v Innsbrucku, kjer mu tožilstvo očita prikrivanje premoženja in s tem oškodovanje upnikov v povezavi s stečajem Signe. Sojenje je pritegnilo veliko medijsko pozornost.

26-letni Fayaz Khan, ki je v Združeno kraljestvo nezakonito vstopil s čolnom, je bil obsojen na pet let zapora zaradi groženj Nigelu Farageu. Ob prihodu v Združeno kraljestvo je posredoval lažne podatke, da bi prikril svojo preteklost kriminalnih dejanj, ki so vključevala nože, grožnje in nasilje. Po izreku sodbe je Khan na sodišču protestiral in se jezil na Nigela Faragea.

Šef hamburškega pristanišča je kot priča v procesu proti družini Block pred deželnim sodiščem zavrnil, da bi priporočil obtoženo podjetje. Izjavil je, da so njegove besede napačno interpretirane in zanikal kakršnokoli priporočilo. Želel je pojasniti svoje stališče glede stikov, ki jih je posredoval družini Block.

V Italiji poteka preiskava korupcije v primeru Garlasco, kjer je v središču pozornosti nekdanji tožilec Mario Venditti. Preiskovalci se osredotočajo na skrivnostnega moškega po imenu Maurizio in finančne transakcije, ki so pripeljale do ustavitve preiskave proti Andreu Sempiu leta 2017. Ponovno se preučuje tudi sled stopala, najdena na kraju zločina, ki bi lahko ponudila nove informacije. Preiskava se osredotoča na morebitne nepravilnosti v Vendittijevem ravnanju in finančne tokove, povezane s primerom.

Lažni direktor Pošte Crne Gore je bil na sodišču v Danilovgradu obsojen na štiri leta in sedem mesecev zapora zaradi prevare. Po poročanju portala aktuelno.me je N.M. spoznan za krivega, ker je s prevaro oškodoval uslužbenko na okencu Pošte Crne Gore v nakupovalnem centru "Big Fashion". Poleg tega je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih za izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode v Ulcinju. Pogodbo so podpisali minister Damjan Ćulafić, direktor banke KFW Klaus Müller, župan občine Ulcinj Genci Nimanbegu in direktor Vodacoma Dragan Roganović.

Vrhovno sodišče Južne Afrike je prvič priznalo in začelo izvrševati odločbo moskovskega arbitražnega sodišča v korist ruske podružnice Googla, ООО "Гугл", v okviru postopka o stečaju. Sodišče je odredilo aretacijo Googlovega premoženja na zahtevo stečajnega upravitelja ruskega Googla. Gre za spor med rusko podružnico Google in matično družbo.

Don Georges Gianni, župan kraja Lecci na Korziki, je bil obsojen na pet mesecev pogojne zaporne kazni in 5.000 evrov globe zaradi nezakonitega pridobivanja koristi. Obsojen je bil, ker je podjetjem, povezanim z njegovimi sinovi, izdal gradbena dovoljenja.

V Bostonu je prišlo do nasilja med pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti, aretiranih pa je bilo 13 oseb. V Chicagu velika porota ni potrdila obtožnice proti paru, aretiranem med protestom pred poslopjem ICE, zaradi domnevnega napada na policiste, zato je Ministrstvo za pravosodje umaknilo obtožbe. Zvezna tožilka je bila nezadovoljna, ker ni uspela doseči obtožnice proti protestniku, ki ga je aretiral ICE.

Sodnik Ilija Radulović iz Osnovnega sodišča v Podgorici je podprl opozorilno stavko zaposlenih v pravosodju v Črni gori, predvsem svetovalcev in samostojnih referentov. Opozoril je, da se o neodvisnem pravosodju ne more govoriti, dokler svetovalec, ki sprejema najpomembnejše odločitve na sodišču, zasluži okoli 800 evrov. Zaposleni v pravosodju so za eno uro prekinili delo v znak protesta zaradi težkega socialnega položaja.

Na Novi Zelandiji je bil aretiran moški, potem ko je bilo razbito okno na domu zunanjega ministra Winstona Petersa med protestom. Protest naj bi bil povezan z vojno v Gazi. Finančna ministrica Nicola Willis in laburistka Megan Woods sta se po protestu pred domom Winstona Petersa sprli.

Budimpeško regionalno sodišče je pravnomočno razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje za tovarno Samsung SDI v Gödu na Madžarskem, s čimer je onemogočena proizvodnja baterij v obratu. Po prejemu pisne sodbe tovarna ne sme izvajati nobene dejavnosti, za katero je potrebno dovoljenje, vključno s proizvodnjo baterij.

Če bo Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da so bile Trumpove carine nezakonite, bo morala ameriška vlada vrniti 165 milijard dolarjev. Medtem pa si administracija ZDA želi, da bi irska vlada pritiskala na EU za večjo zaščito političnega govora, saj Washington meni, da vladne prepovedi dezinformacij ali sovražnega govora niso dopustne. Poleg tega so se pojavile kritike na račun republikancev, Trumpa in direktorja Nacionalnega ekonomskega sveta Kevina Hassetta zaradi pomanjkanja zdravstvenega načrta, medtem ko se Trumpova administracija pripravlja na ukinitev subvencij Zakona o dostopni oskrbi (ACA).

Zadnja kanadska tovarna hokejskih palic se kljub globalizaciji in grožnjam s tarifami še vedno ohranja. Medtem pa bi lahko Vrhovno sodišče ZDA prisililo državo k vračilu 165 milijard dolarjev carin, uvedenih v času Trumpove administracije, če bi sodišče odločilo, da so bile te carine uvedene nezakonito.

V Kaduni v Nigeriji so potekali protesti, kjer so udeleženci obtožili naftni kartel, da sabotira lokalno proizvodnjo nafte, vključno z rafinerijo Dangote. Protestniki, ki so se zbrali pod imenom Partnerji za nacionalni gospodarski napredek (PANEP), so pozvali predsednika Tinubuja, naj ukrepa proti domnevnim saboterjem in zaščiti lokalno rafiniranje. Trdijo, da kartel blokira prodajo utekočinjenega naftnega plina (LPG) in kerozina za reaktivna letala (Jet A1), kar ohranja visoke cene za potrošnike.

Češko vrhovno upravno sodišče (NSS) je razsodilo, da so prihodki, pridobljeni s prostitucijo, obdavčljivi v skladu z zakonom o davkih od dohodkov. Sodišče je odločalo o pritožbi v konkretnem primeru, kjer naj bi ženska plačala 1,8 milijona čeških kron davka. Sodišče je o tem obvestilo javnost na svoji spletni strani.

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo zahtevo družbe Google za začasno ustavitev sodne odredbe, ki zahteva večje spremembe v trgovini aplikacij Play Store. To je posledica tožbe, ki jo je vložilo podjetje Epic Games, ustvarjalec igre Fortnite. Odredba zahteva, da Google omogoči distribucijo aplikacij tretjih oseb, s čimer naj bi se zmanjšali stroški prenosa aplikacij. Google se pripravlja na pritožbo na prvotno sodbo, vendar bo moral do julija 2026 izvesti zahtevane spremembe.

Nekdanji direktor indonezijske družbe PT Taspen, Antonius Kosasih, je bil obsojen na 10 let zapora zaradi vpletenosti v primer domnevnih fiktivnih naložb v podjetju v letu 2019. Poleg zaporne kazni je bil obsojen tudi na plačilo globe v višini 500 milijonov rupij, v primeru neplačila pa mu grozi še šest mesecev dodatne zaporne kazni. Sodba je bila izrečena na sodišču za korupcijo v Džakarti.

V Združenem kraljestvu se podjetje Qualcomm, eden največjih proizvajalcev čipov za pametne telefone, sooča s tožbo potrošniške skupine Which? zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Which? trdi, da je Qualcomm zaračunaval previsoke licenčnine za svoje čipe, kar je povišalo cene naprav Apple in Samsung za britanske potrošnike. Če bo tožba uspešna, bi lahko milijoni uporabnikov iPhonov in Samsungov prejeli denarno odškodnino, potencialno v višini deleža iz 480 milijonov funtov.

Donald Trump si želi osvojiti Nobelovo nagrado za mir, ki jo bo podeljena v petek, 10. oktobra. Medtem se obetajo dogovori za 'večni mir' med Izraelom in Palestino, kjer poleg obeh strani posredujejo tudi Združene države Amerike.

Višje sodišče v Bombayu je zavrnilo pritožbo Anila Ambani proti odločitvi indijske državne banke (SBI), ki je njegove račune razvrstila kot goljufive. SBI je leta 2023 Ambani in njegovo podjetje RCom označil za goljufa, saj naj bi prišlo do poneverbe sredstev z vstopanjem v transakcije, ki so kršile pogoje posojil.

Finsko okrožno sodišče je razsodilo, da Finska nima jurisdikcije za pregon kapitana in dveh častnikov naftnega tankerja Eagle S, ki so bili obtoženi pretrganja podvodnih električnih in internetnih kablov v Baltskem morju lani. Sodišče je zavrnilo primer proti posadki, ker meni, da Finska nima pristojnosti za sojenje v tem primeru.

V mestu Samaritan v ZDA ponujajo cepivo proti COVID-19 brez recepta in brez predhodnega naročila. Organizirali so tudi dva termina za cepljenje proti gripi v obliki 'drive-thru'. V Ohiu pa je vrhovno sodišče potrdilo odločitev zdravstvenega oddelka, da omeji dostop do podatkov o smrtih in cepljenjih zaradi COVID-19 kritiku guvernerja Mika DeWine-a.

Vrhovno sodišče Indije je odpravilo skoraj desetletje staro izjemo, ki je komercialnim vozilom, ki prevažajo osnovne živilske izdelke, omogočala vstop v Delhi brez plačila okoljske odškodnine (ECC). S tem je sodišče ugodilo zahtevi občine Delhi (MCD) za odpravo te izjeme.

Tversko okrožno sodišče v Moskvi je lastnika prehrambenega holdinga KDV Group, Denisa Štengelova, in njegovega očeta Nikolaja razglasilo za ekstremistično združbo. Sodišče je odredilo zaplembo njunega premoženja v korist države. Prehrambeni holding KDV Group, znan po blagovnih znamkah "Kirieški", "Calve" in "Jaškino", je ocenjen na 497 milijard rubljev. Odločitev sodišča je nemudoma izvršljiva. Med zaseženim premoženjem so tudi delnice velikega proizvajalca prigrizkov v Vladimirju.

Vrhovno sodišče ZDA je začasno ustavilo poskus Donalda Trumpa, da bi nemudoma odstavil guvernerko Federal Reserve Liso Cook. Sodišče bo primer obravnavalo januarja, kar Cookovi omogoča, da zaenkrat ostane na položaju. Primer odpira vprašanja o neodvisnosti Fed-a.

Singapursko višje sodišče je zavrnilo poskus tujih likvidatorjev, da bi v Singapurju tožili banki Standard Chartered in BSI Bank zaradi transakcij, ki naj bi bile povezane z malezijskim državnim investicijskim skladom 1MDB, ki ga je pretresel škandal. Sodišče je odločilo, da likvidatorji ne morejo uveljavljati zahtevkov za transakcije, povezane z 1MDB, ki so se zgodile pred uveljavitvijo insolvenčnega zakona leta 2018.

Michelle Mone je izjavila, da se ne želi vrniti v Lords kot konservativna poslanka, po pozivih, da se ji odvzame plemiški naziv zaradi njene vloge v škandalu s pogodbami o zaščitni opremi COVID-19. Kemi Badenoch, vodja konservativcev, je dejala, da bi Mone morali odvzeti plemiški naziv zaradi škandala s PPE Medpro, ker je sramotil stranko.