APDEJT.si

Administracija Donalda Trumpa razmišlja o širitvi državnega intervencionizma v gospodarstvu z vstopom v lastništvo podjetij obrambne industrije, kot je Lockheed Martin, po tem, ko je država že pridobila 10-odstotni delež v proizvajalcu polprevodnikov Intel. Sekretar za trgovino Howard Lutnick je izjavil, da potekajo resni pogovori o tem, da bi ZDA postale delničar v podjetjih obrambnega sektorja.

Kongres se je vrnil iz počitnic in načrtuje pritisk za objavo dosjejev Epsteina. Zvezna velika porota je zavrnila obtožnico proti ženski iz Indiane, ki je bila obtožena groženj s smrtjo Donaldu Trumpu, in proti dvema osebama, obtoženima groženj Trumpu v Washingtonu. Rick Wilson je Roberta F. Kennedyja Jr. označil za odvisnika, duševnega bolnika in potencialnega povzročitelja smrti milijonov.

V Srbiji je bil bivšemu ministru Goranu Vesiću odrejen 30-dnevni pripor zaradi suma korupcije. Predsednik Vučić je pomilostil dekle, ki je z avtomobilom povozila študentko na protestu. V Litvi je premier Paluckas odstopil zaradi suma konflikta interesov. V Črni gori Milatović poudaril pomen diaspore za razvoj Petnjice. Opozicija v Podgorici nasprotuje poimenovanju ulice po Pavlu Bulatoviću. EBRD bo preiskala izbiro konsultanta za drugo dionico avtoceste v Črni gori. ZDA uvajajo obvezne garancije za nekatere turistične in poslovne vize.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo 'rešil kriminal' v Chicagu, ki ga je označil za 'najnevarnejše mesto na svetu'. Trump je že prej namignil na možnost napotitve vojske v mesto. Guverner Illinoisa, JB Pritzker, je te grožnje zavrnil, medtem ko podguvernerka Juliana Stratton meni, da Trump želi 'ustvariti krizo' v Chicagu. Trump se je na kritike odzval in dejal, da je v enem koncu tedna v Chicagu ustreljenih več kot 50 ljudi, od tega jih je osem umrlo. Dodal je, da je Chicago 'daleč najslabše in najnevarnejše mesto na svetu'.

Predsednik Donald Trump naj bi v petek podpisal izvršni ukaz o preimenovanju Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. Sprememba, ki sama po sebi nima pravne moči, je bila napovedana že dlje časa in naj bi služila projiciranju ameriške vojaške moči. Agencija je bila v Ministrstvo za obrambo preimenovana po drugi svetovni vojni.

Nicolás Maduro je ponovil izzivalno sporočilo ZDA glede vojaške prisotnosti v Karibih in zatrdil, da ima Venezuela obrambne zmogljivosti. Ženske, naklonjene chavizmu, so izrazile pripravljenost braniti državo pred ameriškimi "agresijami". Analitiki menijo, da bi lahko ameriška demonstracija moči Venezuelo približala Kitajski.

ZDA so napotile dodatne ladje, vključno s križarko z vodenimi raketami in jedrsko podmornico, v južni Karibik kot del ofenzive proti narkotrafiku. Prihod novih ameriških plovil v Karibe je predviden v začetku septembra.

Po vojaškem napadu na venezuelsko tolpo Tren de Aragua, ki je ubil 11 članov, je predsednik Trump dejal, da bo to opozorilo kartelom in obljubil, da se takšne akcije ne bodo ponovile. Visoki uradniki za nacionalno varnost ZDA so napovedali nadaljevanje vojaških operacij proti kartelom, kar nakazuje na dolgoročno vojaško kampanjo.

Julio César Chávez Jr. je bil po izgonu iz ZDA v Mehiko poslan v preventivni pripor. Sodnik v Hermosillu, Sonora, je odredil pripor zaradi domnevnih povezav z organiziranim kriminalom, natančneje s skupino 'Los Chapitos', ki deluje znotraj kartela Sinaloa. O njegovem pravnem položaju bo odločeno 23. avgusta. Njegov oče, Julio César Chávez, je po deportaciji izrazil obup in ogorčenje nad situacijo.

Ameriška vojska je izvedla smrtonosni napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele. Po navedbah ameriškega predsednika Trumpa je bilo ubitih enajst ljudi. Trump je dejal, da je bila ladja polna drog in da jo je upravljal venezuelski kartel Tren de Aragua. Venezuelski predsednik Maduro je ZDA obtožil, da so z umetno inteligenco ustvarile video posnetek napada, ki ga je objavil Trump.

Predsednik Nicolás Maduro je dejal, da je Venezuela v "maksimalni pripravljenosti" in pripravljena odgovoriti na morebiten napad sil, ki jih je napotila ameriška vlada. Zagrozil je, da bo ustavno razglasil Venezuelo za "republiko v orožju", če bo država napadena. ZDA so za njegovo glavo razpisale nagrado v višini 50 milijonov dolarjev.

V okrožju Kuram v provinci Khyber Pakhtunkhwa v Pakistanu je bilo v sredo ubitih najmanj šest ljudi, ko so neznani napadalci napadli vozilo s potniki. Vozilo je potovalo iz Daradarja v Saddo, ko so ga blizu Mahore napadli domnevni militanti. Poleg tega je bil v operaciji v okrožju Lakki Marwat ubit teroristični poveljnik, ki naj bi bil vpleten v bombne napade in ciljanje na pripadnike organov pregona.

Vladimir Bazarov, viceguverner ruske regije Kursk, ki meji na Ukrajino, je bil aretiran zaradi suma poneverbe milijarde rubljev (12,4 milijona dolarjev), namenjenih gradnji obrambnih struktur v regiji Belgorod. Aretacija je povezana s preiskavo o korupciji pri dodeljevanju sredstev za utrdbe na meji z Ukrajino. Bazarov je osumljen, da je sredstva namenil v druge namene, s čimer je ogrozil obrambno sposobnost regije.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je obtožil Združene države Amerike, da so poslale vojaške ladje blizu venezuelske obale z namenom, da bi si prisvojile venezuelske naravne vire, vključno z nafto, plinom in zlatom. Maduro je te obtožbe izrekel po tem, ko je Donald Trump zatrdil, da so ameriške sile napadle venezuelsko ladjo, na kateri naj bi bili člani kriminalne združbe Tren de Aragua.

Donald Trump je z objavo kiber-slike na Truth Social, ki namiguje na možen vojaški poseg v Chicagu, zaostril spor z demokratskim guvernerjem Illinoisa, J. B. Pritzkerjem. S tem je Trump še dodatno provociral in uporabil vojno retoriko.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Združene države Amerike so napotile deset lovskih letal F-35 v letalsko bazo v Portoriku. Namen napotitve je boj proti trgovini z drogami v Karibskem morju in odziv na naraščajoče napetosti z Venezuelo, povezane s preletom venezuelskih letal v bližini ameriških operacij.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je med telefonskim pogovorom z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurojem izrazil močno podporo suverenosti Venezuele. Obsodil je dejanja ZDA in obljubil poglobitev dvostranskega sodelovanja.

Filipinski obrambni in vojaški voditelji so zavrnili pozive, naj oborožene sile umaknejo podporo predsedniku Ferdinandu Marcosu mlajšemu. Odziv je posledica ogorčenja javnosti zaradi obtožb o obsežni korupciji pri projektih za nadzor poplav, ki vključujejo več kongresnikov in javnih delavcev. Obrambni in vojaški voditelji so poudarili svojo zvestobo predsedniku in zavrnili kakršne koli pozive k dezertaciji.