APDEJT.si

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

V Ženevi so se sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in več evropskih držav, da bi razpravljali o 28-točkovnem mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino. Visoki uradniki so se pogovarjali o naslednjih korakih za končanje vojne.

Friedrich Merz je telefoniral z Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, dosedanja mirovna prizadevanja pa so bila neuspešna.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

V Ženevi so potekali pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi uradniki o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki ga je predlagal Donald Trump, in ki naj bi bil naklonjen Rusiji. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je mirovni sporazum za Ukrajino še daleč in da mora imeti soglasje Kijeva.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Donald Trump je izjavil, da njegov trenutni mirovni načrt za Ukrajino ni zadnja ponudba. Zelenskemu je postavil ultimat, rekoč, da če ne bo pristal na načrt, naj se Ukrajina še naprej bori.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Kljub prekinitvi ognja, ki je začela veljati 10. oktobra, so izraelske sile v ponedeljek v Gazi ubile štiri Palestince, enega pa ranile. Palestinski viri so poročali, da so bili najdeni posmrtni ostanki izraelskega ujetnika na severu Gaze.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Iranski minister za zunanje zadeve, Sid Abas Irakči, je izjavil, da Združene države Amerike in tri evropske države skupaj poskušajo obsoditi Iran v svetu zaradi iranskega jedrskega programa. Irakči je poudaril, da Iran ne želi ustvariti nove krize in da zahodne države ne razumejo iranske dobre volje.

Iransko zunanje ministrstvo je resolucijo IAEA označilo za protiransko in zagrozilo z neopredeljenimi povračilnimi ukrepi. Iran razmišlja o dodatnih protiukrepih proti resoluciji.

Vojaški uradniki ZDA in Kitajske so med 18. in 20. novembrom na Havajih opravili pogovore o pomorski varnosti. Pogovori, ki so potekali v okviru MMCA 2025, so bili ocenjeni kot konstruktivni in odkriti, namenjeni pa so bili obnovitvi vojaških komunikacij. Obe strani sta razpravljali o pomorskih in zračnih varnostnih vprašanjih, pregledali incidente, ki vključujejo pomorska in zračna srečanja, ter izrazili stališča glede varnosti plovbe.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ponovil trditve o iranskih zalogah urana in poudaril, da si Iran ne prizadeva za izdelavo jedrskega orožja. Opozoril je, da so ameriški in izraelski napadi povzročili veliko škodo jedrski infrastrukturi Irana, vendar je te tehnične zmogljivosti mogoče obnoviti.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je v napadalnih dejanjih Izraela na libanonskem ozemlju od prekinitve ognja umrlo 331 ljudi.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

Kitajska je na Združenih narodih obtožila Japonsko, da ogroža »oboroženo posredovanje« glede Tajvana, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi izjavila, da bi kitajski napad na Tajvan lahko sprožil vojaški odziv Tokia. Kitajski uradnik je v pismu ZN izpostavil, da je Takaichijeva s tem storila »hudo kršitev mednarodnega prava« in diplomatskih norm.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je Iran zdaj bolj pripravljen kot kdaj koli prej, da odvrne morebitne izraelske agresije. Poudaril je, da je Iran okrepil svojo vojaško pripravljenost po nedavnem 12-dnevnem konfliktu, in dodal, da si Iran prizadeva za pravičen in uravnotežen dogovor.

Ruski veleposlanik v Pretoriji, Roman Ambarov, je sporočil, da bodo skupne pomorske vaje Rusije, Južne Afrike in Kitajske, imenovane Mosi 3, potekale v začetku januarja 2026. Preložitev je bila usklajena zaradi prekrivanja terminov s summitom G20 v Johannesburgu.

Kitajski minister za trgovino Wang Wentao je pozval Združene države Amerike in Kitajsko k skupnim prizadevanjem za obvladovanje negotovosti in širitev sodelovanja na področju trgovine. Med srečanjem z ameriškim veleposlanikom na Kitajskem Davidom Perduejem v Pekingu je Wang izrazil zaskrbanost Kitajske glede enostranskih ameriških carin in predstavil stališče Kitajske glede vprašanja Nexperia. Wang je poudaril, da morata državi najti načine za sožitje in doseganje obojestransko koristnih rezultatov.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

Čeprav so srečanja držav G20 pomembna tudi za Kitajsko, odsotnost predsednika Xi Jinpinga na tokratni konferenci ne bi smela biti preveč poudarjena. Dogodek je bil tradicionalno pomemben za Kitajsko, zato je odsotnost opazna, vendar ne pomeni nujno spremembe kitajske zunanje politike.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Premier Mark Carney je izjavil, da se mu ne mudi nadaljevati trgovinskih pogovorov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, vendar bo z njim spet govoril, ko bo to primerno. Carney je dejal, da trenutno ni "goreče" teme, ki bi jo moral obravnavati s Trumpom.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je obiskal Demokratično republiko Kongo (DRK), nekaj dni po tem, ko je katarska vlada posredovala v pogovorih med vlado DRK in uporniki M23, kar je privedlo do okvirnega sporazuma prejšnji teden. Emir je prispel v prestolnico Kinšaso na državniški obisk.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran pozdravlja vsak dialog, ki bi okrepil dvostranske odnose z Libanonom. Poudaril je, da se Iran ne vmešava v notranje zadeve Libanona. Araghchi se je odzval na povabilo libanonskega zunanjega ministra Youssefa Rajjija k pogovorom.

Iranski zunanji minister je prispel v Maskat, glavno mesto Omana, na čelu diplomatske delegacije.

Podpredsednik tajvanskega zakonodajnega dvora Jiang Qichen je z delegacijo obiskal Združene države Amerike in Paragvaj. V Teksasu je Jiang sprejel teksaške politične predstavnike in obiskal tajvanska podjetja, ki investirajo v ZDA. Izrazil je podporo tajvanskemu parlamenta tem podjetjem.

Tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo zunanji minister Seyed Abbas Araghchi obiskal Oman in Nizozemsko.

Indija se pripravlja na ponovni zagon zračnih tovornih storitev z Afganistanom. Uradnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta bila aktivirana zračna tovorni koridor na sektorju Kabul-Delhi in na relaciji Kabul-Amritsar. Indija se v zadnjih mesecih očitno zbližuje s talibansko vlado v Afganistanu, saj je več visokih uradnikov iz Kabula obiskalo to južnoazijsko velesilo.

V Luandi se je začela 7. vrhunska konferenca Afriške unije in Evropske unije, na kateri sodeluje 42 afriških in evropskih voditeljev držav in vlad. Med udeleženci je tudi premier Luís Montenegro, ki je prispel v angolsko prestolnico.

Indijski minister Piyush Goyal je pozval k prehodu iz dialoga v konkretne rezultate za napredek indijsko-kanadskega partnerstva, pri čemer je predlagal pet ukrepov z izvedljivimi rezultati. Potrdil je, da sta se Indija in Kanada dogovorili o ponovnem začetku pogajanj o ambicioznem sporazumu o prosti trgovini, kar nakazuje novo fazo v dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Pogovori med državama so bili prekinjeni po diplomatskem sporu pred dvema letoma.