APDEJT.si

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik miru, je usoda Evrope odvisna od pogajanj o Ukrajini. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na celotno evropsko politiko.

Zaradi pomanjkanja ruskih rekrutov naj bi Rusija prevarala tujce iz Kenije, Nepala, Tadžikistana in drugih držav, da bi se pridružili vojni v Ukrajini. Vojni ujetniki trdijo, da so bili zavedeni in niso želeli sodelovati v vojni.

Ameriška vojska načrtuje proizvodnjo 30.000 kasetnih izstrelkov XM1208, kalibra 155 mm, letno. Ti izstrelki, ki vsebujejo devet naprednih submunicij M99, so namenjeni uporabi s havbicami M109A6/7 Paladin in M777A2.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović se bo v Beogradu sestala z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Sijartom. Srečanje bo posvečeno razpravi o energetski situaciji.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Nekdanja Trumpova administracija si prizadeva ponovno zaslišati begunce, ki so bili sprejeti v času Bidenove administracije. Ameriški in ruski uradniki se pogovarjajo o mirovnem načrtu za Ukrajino. Poleg tega poročajo o udomačevanju mapračunov.

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da mora spremenjeni mirovni načrt za Ukrajino odražati 'duha in črko' dogovora, doseženega med predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na srečanju na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi izbris dogovorov s srečanja v Anchorageu iz načrta bistveno spremenil situacijo. Poudaril je, da Moskva pozdravlja vključitev načel iz Anchoragea v načrt.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Evropa bo znatno povečala proizvodnjo lastnega vojaškega orožja. Za ta namen je v naslednjih treh letih namenjenih 1,5 milijarde evrov, kar bo omogočilo skupno oddajo naročil in proizvodnjo vojaške opreme. Cilj je znatno povečati proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike.

Ruska vojska je izvedla silovit napad na vojaške cilje v Ukrajini, vključno z uporabo hipersoničnih raket »Kinžal«, kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Enote Južne skupine so osvobodile naselje Ivanopolje v Donecki ljudski republiki.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Poslanec Domovinskega gibanja Stipo Mlinarić je izjavil, da vstop Srbije v Evropsko unijo ne bi smel biti pogojen z razkritjem podatkov o pogrešanih, temveč s priznanjem agresije in plačilom vojne odškodnine Hrvaški. Poudaril je, da je sprava s Srbijo možna šele, ko bo Srbija priznala agresijo in plačala odškodnino.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je sporočil, da je bilo v izraelskih napadih v Libanonu od lanske prekinitve ognja ubitih najmanj 127 civilistov. OZN poziva k preiskavi in spoštovanju premirja, pri tem pa opozarja na vse pogostejše napade izraelske vojske in uničevanje civilnih objektov.

Ukrajina in Rusija sta poročali o obsežnih napadih na njunih ozemljih. V Kijevu je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, ranjenih pa 20, medtem ko so ruski uradniki sporočili, da so bili v ukrajinskih napadih v regiji Rostov ubiti trije ljudje. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je ruski nočni napad označilo za "obsežen kombiniran napad" na energetsko infrastrukturo, ki je prizadel objekte v Kijevu in regijah Kijev, Odesa, Černigov, Dnipropetrovsk in Harkov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.

Ciper si prizadeva postati član schengenskega območja, kar bi se lahko zgodilo že leta 2026. Za potnike iz Evrope bo to pomenilo predvsem koristi, saj bo olajšano potovanje in odpravljene mejne kontrole.

Po intenzivnih pogovorih med Washingtonom, Kijevom in evropskimi prestolnicami se je Rusija odzvala na ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zavrnil evropski protipredlog in zagrozil z okrepitvijo bombardiranja, če Kijev ne sprejme načrta Donalda Trumpa. Ukrajinski zunanji minister je ruske napade označil za "teroristični odziv" na ameriški načrt, pri čemer je v ruskih napadih na Kijev umrlo šest ljudi.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Ruski mediji so izrazili skepticizem glede ameriškega mirovnega načrta, katerega cilj je končati vojno v Ukrajini, in dvomijo o njegovem uspehu.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Ukrajina naj bi se strinjala z glavnimi točkami mirovnega načrta, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa. Po besedah ameriškega uradnika naj bi ostale le še nekatere manjše podrobnosti za urediti. O tej temi naj bi potekali tudi pogovori med ZDA in Rusijo v Abu Dabiju. Pričakuje se srečanje med Zelenskim in Trumpom v naslednjih 24 urah.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi izraelskega »sistematičnega in vztrajnega« uničevanja Gaze ogroženo preživetje palestinske družbe. Vojna je močno prizadela gospodarstvo območja, obnova pa bo po ocenah stala več kot 70 milijard dolarjev in bo trajala več desetletij. ZN poziva k takojšnjemu mednarodnemu posredovanju, saj vojna in omejitve povzročajo »izjemen propad palestinskega gospodarstva« in ogrožajo vse stebre preživetja, od hrane do zdravstvene oskrbe.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in po pogovoru dejal, da sta se dotaknila vprašanja Tajvana. Trump v svoji objavi ni omenil Tajvana, danes pa se je pogovarjal z japonsko premierko Jošihide Sugo. Medijska osebnost Zhou Yukou meni, da je ta poteza posredno sporočilo za Lai Ching-teja.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na pogovor poklical izraelskega veleposlanika Jaakova Finkelsteina zaradi vpisa inštituta Jad Vashem, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi oznake. Poljska pričakuje spremembo tega vpisa, ne pa opravičila. Tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór je dejal, da je izraelski veleposlanik izrazil razumevanje za odziv poljskih oblasti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa si prizadeva končati vojno v Ukrajini, kar je sprožilo različne odzive. Ukrajinski pogajalci so se udeležili pogovorov v Ženevi, medtem ko se nadaljujejo priprave na morebiten obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu. Kljub napredku pri pogajanjih, nekateri Ukrajinci izražajo zaskrbljenost zaradi možnih kompromisov, ki bi lahko ogrozili suverenost države.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je izjavil, da agencija želi polno sodelovanje z Iranom pri nadaljevanju inšpekcij v jedrskih objektih. Poudaril je tudi željo po ponovni vzpostavitvi sodelovanja s Teheranom.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte se bo udeležil današnjega sestanka "koalicije voljnih" za Ukrajino, so sporočili iz tiskovne službe zavezništva. Sestanku bosta sopredsedovala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Srečanje bo potekalo prek spleta.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je opozoril, da ima rafinerija NIS še štiri dni do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Rafinerija trenutno deluje v tihem hodu. Vučić je pozval OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Sekretar ameriške vojske Dan Driskol se je v Abu Dabiju sestal z ruskimi uradniki in vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe, da bi razpravljali o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po pripravah na morebitno srečanje med Trumpom in Zelenskim. Kremelj je zavrnil evropski protipredlog kot "nekonstruktiven".

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino, Mohammad Atabak, je odpotoval v Istanbul v Turčiji, da bi se udeležil vrha Organizacije za gospodarsko sodelovanje (ECO). Srečanje na ministrski ravni poteka prvič po 20 letih.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je v Dohi srečal z ministrom za zunanje zadeve Kraljevine Bahrajn. Pogovori so se osredotočili na dvostranske odnose in regionalne zadeve.

Ali Laridžani je obiskal Pakistan, kjer se je srečal z visokimi predstavniki države. Med obiskom mu je predsednik pakistanskega parlamenta podaril posebno darilo.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Tribunal v Versaillesu je preložil odločitev o izročitvi senegalskega novinarja in poslovneža Madiambala Diagneja Senegalu na 3. februar 2026, zahtevajoč dodatne informacije. Diagne, ki je v Franciji dobil zatočišče, trdi, da je žrtev političnega pregona zaradi domnevnih podkupnin v višini 21 milijard frankov CFA, povezanih s transakcijami s podjetjem Ellipse Projects. Sodišče je začasno blokiralo izročitev in zahtevalo dodatna pojasnila od senegalskih oblasti, saj so ocenili, da so posredovani dokumenti "zelo šibki".

Visoki uradnik ameriškega obrambnega ministrstva Dan Driscoll se je v Abu Dabiju sestal z rusko delegacijo, da bi razpravljali o mirovnem načrtu predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Po poročanju 'Financial Times' in 'NewsNation' je Driscoll že v ponedeljek govoril z ruskimi predstavniki, pogovori pa naj bi se nadaljevali v torek.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Iranski sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost je med srečanjem s pakistanskim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom pozval k odpravi ovir in olajšanju gospodarskega sodelovanja, s ciljem povečanja trgovinske izmenjave do 10 milijard dolarjev.

V Srbiji se je protinemška kampanja razvila od tabloidnih zapisov do ostrih napadov režima med obiskom nemških poslancev v Beogradu. Med Vučićevo vladavino so bile kritike nemške politike sprva omejene na tabloide. V času Angele Merkel so kritizirali nemško vlogo pri razpadu Jugoslavije, medtem ko so bili odnosi predstavljeni pozitivno, Vučić pa se je hvalil s svojo bližino z nemško kanclerko.

Ukrajinske sile so izvedle močan napad na južne regije Rusije, pri čemer so bili prizadeti Novorosijsk in Rostovska oblast, kjer so umrle tri osebe, najmanj 16 pa je bilo ranjenih. Oškodovane so bile tudi stanovanjske zgradbe. Rusija je odgovorila z napadi na Kijev in Odeso. Emmanuel Macron je izjavil, da je Rusija edina ovira za mir v Ukrajini.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

Ukrajina si želi miru, vendar ne za vsako ceno, je poudaril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefantjuk. Poudaril je, da obstajajo "rdeče linije", ki jih ne smejo prestopiti, kot so neodvisnost, ozemlje in obrambna sposobnost države. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, z intenzivnimi pogajanji in posvetovanji med Ukrajino, ZDA in drugimi zaveznicami.

Ukrajinski vojni ujetnik Artem Kondibko je razkril, da so njegovi nadrejeni ukazali uničenje tako ruskih sil kot tudi ukrajinskih vojakov, ki so se umikali pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku). Po njegovih besedah so ga celo poskušali likvidirati z minometi in droni, ko so ga poskušali rešiti pripadniki ruske vojske, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.

Najnovejša knjiga Aleksisa Ciprasa, nekdanjega grškega premierja, z naslovom "Itaka" je sprožila politične odzive v Grčiji. V knjigi Cipras opisuje zakulisje svojega političnega delovanja, vključno z obdobji kritičnih pogajanj leta 2015, in podaja kritike na račun nekdanjih sodelavcev. Francoski Le Monde poroča, da Cipras v knjigi pripravlja teren za svojo vrnitev v politiko in da je ocenjen kot sposoben ponovno združiti sredinsko levico.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Združene države Amerike so uradno označile venezuelski Cartel de los Soles za tujo teroristično organizacijo in uvedle dodatne sankcije, povezane s terorizmom. Washington trdi, da so v skupino vključeni predsednik Nicolas Maduro in drugi visoki uradniki. Venezuela je te obtožbe zavrnila kot "absurdno laž". Povečujejo se ugibanja o poskusih strmoglavljenja socialističnega voditelja Nicolasa Madura s strani predsednika Donalda Trumpa zaradi velikega kopičenja ameriške vojske v bližini Venezuele.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se izogiba dvostranskim srečanjem z estonsko premierko Kajo Kallas zaradi njenih zapletenih odnosov z administracijo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, poroča Politico.

Nekdanji generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je pohvalil Južno Korejo za so-sponzorstvo resolucije ZN, ki obsoja kršitve človekovih pravic v Severni Koreji. Ban je to izjavil na mednarodni konferenci o človekovih pravicah v Severni Koreji v Seulu. Resolucijo je podprlo 61 držav, vključno z Južno Korejo pod liberalno vlado Leeja, ki si prizadeva za ponovno vzpostavitev dialoga s Severno Korejo.

Ukrajina je poročala o najmanj šestih mrtvih in 14 ranjenih v ruskih napadih na Kijev, vključno z enim otrokom. Rusija je sporočila, da so v ukrajinskih napadih na regijo Rostov umrle tri osebe.

V ruskem napadu z droni na Kijev in okolico sta umrli najmanj dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Ukrajinski napadi z droni na Taganrog v ruski Rostovski oblasti so zahtevali najmanj tri življenja, več ljudi pa je bilo ranjenih v Krasnodarskem kraju. Ukrajinski droni so napadli tudi Novorosijsk, Gelendžik in druge kraje na jugu Rusije, kjer je bil uničen redek letalo v kompleksu Berijev. Ruske sile so sestrelile 249 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami.

Somalijski premier Xamsa Cabdi Barre je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo udeležil letnega foruma MEdays. Na forumu, ki letos gosti 120 držav, bo premier Barre imel govor. Kralj Maroka je premierja osebno povabil na dogodek.

Ukrajince, ki so bili deportirani iz Poljske, usmerjajo v 80. desantno-jurišno brigado ukrajinske vojske, nato pa na bojne položaje v bližini Sadkov v Sumski oblasti, so sporočili iz varnostnih struktur.

Medtem ko je Rusija izvedla napad na ukrajinsko prestolnico, je Donald Trump izrazil upanje v napredek mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Trump je poudaril, da je potrebna previdnost, vendar je nakazal, da bi se lahko zgodilo 'nekaj dobrega' v prizadevanjih za mir.

Zaradi napetih razmer v svetu so ZDA izdale globalno opozorilo, letalske družbe pa množično odpovedujejo lete. Venezuelski inštitut za letalstvo je mednarodne letalske družbe obvestil, da morajo v roku 48 ur nadaljevati lete v državi, sicer tvegajo izgubo dovoljenja za letenje.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

Zunanji minister svetuje popotnikom, da se seznanijo z varnostnimi razmerami v državah, kamor načrtujejo potovanje. Izdal je seznam držav, za katere veljajo potovalna opozorila ali varnostni nasveti.

Rusija in Ukrajina sta se v torek zgodaj zjutraj obstreljevali z zračnimi in napadi z droni. Na obeh straneh so bili ranjeni, v Rusiji pa je umrla ena oseba. V Kijevu je bil zadet stanovanjski blok v središču mesta. Ukrajinski napadi na Rusijo so zahtevali najmanj tri žrtve.

Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je poslal čestitko predsedujočemu predsedstva Bosne in Hercegovine. Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je prav tako poslal čestitveno pismo predsedniku predsedstva Bosne in Hercegovine.

V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Kljub tekočim pogovorom o miru v Ukrajini je ruska vojska ponovno izvedla nočne zračne napade na Kijev. Prišlo je do eksplozij in izpadov električne energije, stanovanjske stavbe so bile zadete. Napadi so bili izvedeni s hipersoničnimi raketami, manevrirnimi raketami in bojnimi droni. Poročali so o enem mrtvem in več ranjenih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Par pand, ki ga je Kitajska leta 2012 posodila Franciji kot diplomatsko darilo, je zapustil živalski vrt Beauval in se pod policijskim spremstvom odpravil proti letališču Roissy, od koder so ju prepeljali nazaj na Kitajsko.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je med 25. in 27. novembrom obiskal Kirgizistan. V delegaciji so bili tudi poslovneži, kot sta Roman Abramovič in Denis Bažajev, ter drugi visoki predstavniki ruske vlade, vključno z nekdanjim premierjem Mihailom Fradkovim. Med obiskom so potekali rusko-kirgiški pogovori na najvišji ravni.

Izrael in Hamas sta se načeloma dogovorila o prvih točkah mirovnega načrta, vendar pa novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Razmere na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo, Merz pa se odpravlja na obisk v Izrael.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Pakistan je zanikal obtožbe talibanov o zračnih napadih v Afganistanu. Kljub temu so afganistanske oblasti obljubile ustrezen odgovor na napade, v katerih je bilo ubitih deset civilistov. Pakistan trdi, da je bil samomorilski napad v Islamabadu načrtovan v Afganistanu s strani voditelja Tehrik-e-Taliban Pakistan, Noor Walija Mehsuda.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Britanska vlada si prizadeva za dostop do različnih evropskih programov, vendar se je pripravljena manj prilagoditi, ko gre za stroške. London ima dolgo listo želja, a omejeno pripravljenost za plačilo.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Predsednik Donald Trump se je pogovarjal z japonsko premierko Sanae Takaichi takoj po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, sredi naraščajočega spora med državama zaradi Tajvana. Takaichijeva je sprožila jezo Kitajske z izjavami o Tajvanu.

Ameriški brezpilotni letalnik MQ-9 Reaper, ki je bil dodeljen letalski bazi Kunsan v Južni Koreji, je strmoglavil ob zahodni obali države. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških napetosti v regiji.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi varnostnih razlogov, ki so posledica terorističnega napada v Delhiju, preložil svoj obisk v Indiji, ki je bil načrtovan za december. Odložitev obiska bo imela diplomatske posledice.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Ruske sile so prevzele nadzor nad naseljem Ivanopolje v Donecki Narodni Republiki (DNR). To je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, ki je navedlo, da so enote južne skupine sil prevzele nadzor nad tem območjem.

Zaradi zmanjšanja sredstev in političnih sprememb so velike radiodifuzne družbe v ZDA in Južni Koreji, ki jih financira vlada, prenehale z oddajanjem necenzuriranih novic v Severno Korejo. Lee Si-young in njeni sodelavci še vedno dve uri dnevno oddajajo novice, vendar se počuti ogroženo zaradi te ukinitve.

Anketa o zunanji politiki v Nemčiji je pokazala, da državljani zavračajo prevzem vojaškega vodstva v Evropi. Razlike v mnenjih so opazne med vzhodno in zahodno Nemčijo.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

V odboru za postopek zakonodajnega zbora je bil vladni predlog zakona o finančni razdelitvi (財劃法) začasno umaknjen iz obravnave zaradi nasprotovanja opozicije (藍白). Tiskovna predstavnica vlade 李慧芝 je izrazila obžalovanje in poudarila, da je vladni predlog najbolj usklajena različica doslej. Medtem sta poslanca邱議瑩 in 賴瑞隆 kritizirala poslanko 柯志恩, ker naj bi zavračala predlog, ki bi koristil Kaohsiungu, na kar se je 柯志恩 odzvala z obtožbami o iskanju pozornosti. Zelena stranka razmišlja o referendumu kot odziv na zavrnitev vladnega predloga.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Izraelske sile so v Gazi ubile najmanj štiri Palestince in ranile več drugih, kljub dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelski napadi se nadaljujejo, civilna zaščita pa opozarja na nevarnost neeksplodiranih izraelskih ubojnih sredstev. Hamas poziva k odgovornosti za več kot 2.600 palestinskih žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.