APDEJT.si

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Rusija razume le pritisk, zato bodo evropske države, ki podpirajo Ukrajino, nadaljevale s sankcijami. To je bilo poudarjeno med videokonferenco s ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kjer so se strinjali, da je treba ohraniti pritisk na Rusijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je predelal prvotni mirovni načrt za Ukrajino, ki je vseboval 28 točk, z upoštevanjem predlogov Rusije in Ukrajine. Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je kritiziral zahodne voditelje, ki Ukrajini svetujejo, naj ne sprejme Trumpovega in ruskega mirovnega načrta.

V Parizu so aretirali in obtožili tri osebe, vključno s francosko-rusko ustanoviteljico združenja SOS Donbas, zaradi suma gospodarskega vohunjenja in vmešavanja v korist Rusije. Skupno so v preiskavi obtožene štiri osebe, med njimi dva Francoza in ena oseba s francoskim in ruskim državljanstvom.

Visoki predstavniki ameriške vojske so se ta teden sestali z voditelji karibskih držav, medtem ko je Trumpova administracija okrepila svojo moč v regiji kot del kampanje proti trgovini z drogami. Obrambni minister Pete Hegseth bo obiskal Santo Domingo v Dominikanski republiki in se sestal s predsednikom Luisom Abinaderjem, obrambnim ministrom Carlosom Antoniom Fernándezom Onofrejem in drugimi uradniki. General Dan Caine, predsednik Združenega štaba in glavni vojaški svetovalec predsednika Donalda Trumpa, je prav tako prisoten.

Izrael je sporočil, da je prevzel posmrtne ostanke talca, ki so jih palestinski militanti v Gazi predali Rdečemu križu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal forenzično preiskavo posmrtnih ostankov za identifikacijo. Ni jasno, ali gre za enega od treh preostalih talcev, ki so še v Gazi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izrazil upanje, da bodo v Istanbulu potekala neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom o rešitvi ukrajinskega konflikta.

V zadnjih 25 letih je bila moč v Venezueli v rokah chavizma, političnega gibanja, ki se sooča z negotovostjo zaradi naraščajoče vojaške prisotnosti ZDA na Karibih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da Rusija trenutno ne kaže volje za prekinitev ognja v Ukrajini. Macron je to dejal ob robu srečanja "Koalicije volonterjev" za mir v Ukrajini in poudaril, da je treba nadaljevati pogajanja in pritisk na Rusijo. Bela hiša je sporočila, da so potrebni dodatni pogovori z Ukrajino in Rusijo za rešitev nekaterih občutljivih točk, a da je bil dosežen velik napredek pri dogovoru za končanje konflikta.

V Avstraliji Trump poziva na tisoče državljanov Mjanmara, ki imajo začasni vizum za zaščito, da se vrnejo v domovino. Hkrati se senatorka Hanson sooča s kritikami zaradi domnevne zlorabe sredstev v primeru, povezanim z rasizmom.

Recep Tayyip Erdoğan je ponovno ponudil Istanbul kot prizorišče neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Turčija je pripravljena olajšati pogajalski proces med stranema v konfliktu in si prizadeva, da bi postala ključni posrednik v ukrajinski krizi.

Kanadski premier Mark Carney je dejal, da je bil njegov nedavni odgovor na vprašanje o trgovinskih pogovorih z ZDA – »Koga briga?« – »nesrečna izbira besed.« Konservativni voditelj Pierre Poilievre je premierja zaradi njegove izjave kritiziral med parlamentarnim vprašanjem v spodnjem domu.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je poudaril, da je Albanija pomemben dejavnik stabilnosti na Zahodnem Balkanu in zanesljiva zaveznica v okviru zveze NATO. Državi gradita odnose na podlagi zaupanja in konkretnih rezultatov na različnih področjih, kot so prometna povezanost, modernizacija mejnih prehodov, gospodarstvo, energetika, turizem, kultura in izobraževanje. Milatović je napovedal, da bo Črna gora naslednje leto gostila Samit EU–Zahodni Balkan, kar potrjuje njeno kredibilno vlogo v evropskih procesih. Poudaril je, da je Evropska unija skupni strateški cilj obeh držav.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obtožil ameriško obveščevalno agencijo CIA, da je odgovorna za poročila, ki povezujejo dva visoka vladna uradnika z disidenti nekdanje gverilske skupine FARC. Petro ni navedel konkretnih dokazov za svoje trditve.

Senator Kevin Cramer, ki je zagovarjal politiko predsednika Donalda Trumpa pred mednarodno skupnostjo, se je na potovanju v Halifaxu soočil z neprijetno resničnostjo in težavami pri prenašanju Trumpove politike.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v Bukarešti izjavil, da se Madžarska zanima za uvoz plina iz zaledja Neptun Deep, če se bo Romunija odločila za izvoz. Madžarska se zanima za diverzifikacijo in uvoz plina iz tega zaledja v Črnem morju. Szijjarto je tudi komentiral nakup podjetja Lukoil s strani MOL.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro odgovorilo na izjave francoskega predsednika Macrona glede zamrznjenega ruskega premoženja. Tiskovna predstavnica ministrstva je opozorila, da bi morali tisti, ki nezakonito zadržujejo rusko premoženje, to vrniti.

Donald Trump je sporočil, da bo njegov posebni odposlanec Steve Whitkoff v Moskvi opravil pogovore z Vladimirjem Putinom o dokončni verziji mirovnega načrta za Ukrajino. Minister za vojsko ZDA, Dan Driscoll, naj bi o mirovnem načrtu razpravljal tudi z ukrajinsko stranjo. Trump je dejal, da je pri pripravi načrta upošteval stališča tako Moskve kot Kijeva in da je ostalo le še nekaj spornih vprašanj.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Volodimir Zelenski si želi čim prej srečati z Donaldom Trumpom, da bi razpravljal o posodobljenem mirovnem načrtu in pogojih za končanje vojne z Rusijo. Po poročanju Axios naj bi se srečanje lahko zgodilo že na dan zahvalnosti. Zelenski naj bi v ZDA odpotoval z že preoblikovanimi ruskimi predlogi, ki so jih dopolnili v Kijevu in EU.

Ameriška vlada je ponudila rekordno vsoto denarja za informacije, ki bi pripeljale do aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Diaspora v ZDA je pozdravila ta ukrep kot močan signal.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki začenja postopek za označitev posameznih vej Muslimanske bratovščine v Libanonu, Jordaniji in Egiptu za tuje teroristične organizacije. Ukrep bi lahko odprl pot obsežnim sankcijam proti tej vplivni islamistični mreži na Bližnjem vzhodu. Trump je dejal, da se je vojaško krilo libanonske veje Muslimanske bratovščine pridružilo Hamasu, Hezbolahu in palestinskim frakcijam pri izvajanju napadov.

Letalec je obtožen, da je skupaj s pajdašem načrtoval rekrutiranje in vodenje plačanske sile, sestavljene iz brezdomcev iz D.C., z namenom strmoglavljenja oblasti na otoku Haiti in zasužnjevanja prebivalstva.

Brigadni general Curtis King, poveljnik 10. poveljstva ameriške vojske za zračno in protiraketno obrambo, je ponovno potrdil neomajno zavezanost ZDA Natu in Romuniji, pri čemer je poudaril ključno vlogo Romunije v zavezništvu. Ameriški uradniki so ponovili zavezanost ZDA varnosti vzhodnega krila, odgovorili na vprašanja o rotaciji enot, širitvi sistema MEROPS in sodelovanju Nata pri obrambi pred droni.

Francoski predsednik Emanuel Macron je na videokonferenci koalicije voljnih izrazil upanje, da obstaja možnost za trajen mir v Ukrajini. Opozoril je, da je nujen pogoj za dober mir vrsta močnih varnostnih jamstev, ki ne smejo ostati zgolj na papirju.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je v Nacionalni palači sprejela honduraško predsednico Xiomaro Castro, kjer sta se sestali v zasebnem srečanju. Namen obiska je okrepiti dvostranske odnose med državama, ki je bil izveden v času pred volitvami v Hondurasu. Srečanje je poudarilo prizadevanja obeh vlad za utrditev skupne agende na regionalnih vprašanjih.

Na zasedenem Zahodnem bregu se je nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci povečalo na rekordno raven, kar povzroča razseljevanje. Podobna politika kot v Gazi sili na tisoče Palestincev iz njihovih domov. Združene države Amerike medtem načrtujejo gradnjo kompleksov za nastanitev Palestincev v izraelskem delu Gaze.

Načelnik štaba ameriške vojske, general Dan Caine, je obiskal Trinidad in Tobago, kjer se je srečal s premierko Kamlo Persad-Bissessar. Obisk je potekal v času povečanih napetosti med ZDA in Venezuelo, kar je v karibski regiji povzročilo zaskrbljenost.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da čeprav so ideje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o končanju konfliktov dobre, njegov pristop nima dolgoročnega učinka in zahteva več potrpežljivosti. Lavrov je dejal, da ameriška zunanja politika pogosto poskuša vsiliti svojo voljo drugim.

Kanadska agencija za mejne službe (CBSA) in Urad premierja sta zanikala vpletenost v odločitev liberalnega poslanca iz Ontaria o prepovedi vstopa članom belfaške skupine Kneecap v Kanado. Izjava je odgovor na medijske objave, ki so namigovale na politično motiviranost prepovedi.

Belorusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je iz Rusije prispela nova pošiljka raketnih sistemov »tor M2«. Ta prihod predstavlja okrepitev beloruske obrambne zmogljivosti.

Svet v Sydneyu je vzpostavil novo prijateljsko povezavo s šestim mestom, kar bi lahko pomenilo drago potovanje v tujino. Podrobnosti o stroških in koristih tega partnerstva še niso znane.

Ugotovljeno je bilo, da je Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav ni poklicni diplomat, je Dmitrijev postal pomemben pri oblikovanju mirovnega načrta.

V Bakuju je bila ustanovljena platforma nevladnih organizacij (NVO), ki združuje organizacije članic Organizacije turških držav. Na forumu, ki ga je gostil Azerbajdžan, je bilo odločeno, da se prvo predsedstvo platforme dodeli Azerbajdžanu.

Vodja jemenske skupine Ansar Alah je v sožalnem sporočilu generalnemu sekretarju libanonskega Hezbolaha ob smrti poveljnika Haisama al-Tabatabaija poudaril polno podporo Hezbolahu proti izraelskemu režimu.

Turški obveščevalni šef se je v torek v Kairu sestal z egiptovskim kolegom in katarskim zunanjim ministrom, da bi razpravljali o prehodu v drugo fazo dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in povečanju skupnih prizadevanj v usklajevanju z ZDA, je povedal turški vir. Sogovorniki so se strinjali, da bodo okrepili usklajevanje in sodelovanje s Civilnim vojaškim koordinacijskim centrom (CMCC), da bi odpravili vse ovire za zagotovitev nadaljevanja prekinitve ognja in preprečili nadaljnje kršitve. Razpravljali so tudi o boju proti izraelskim kršitvam.

Indija je ostro obsodila Kitajsko zaradi pridržanja ženske iz Arunachal Pradesha na letališču v Šanghaju. Indija poudarja, da je Arunachal Pradesh neločljiv del Indije in da to dejstvo ni sporno, ne glede na kitajska zanikanja. Kitajska še ni pojasnila svojih dejanj.

Velika Britanija je še vedno pripravljena napotiti svoje enote v Ukrajino, ko se bodo tam končale vse bojne aktivnosti.

Izrael je od Hamasa preko Rdečega križa prejel truplo izraelskega talca iz Gaze, je sporočil urad izraelskega premierja Netanjahuja. Truplo bodo prepeljali v Izrael, kjer bo sledila vojaška slovesnost, nato pa ga bodo odpeljali v Nacionalni inštitut za sodno medicino za identifikacijo. Hamas mora po dogovoru o prekinitvi ognja vrniti še trupla treh talcev.

Japonska je zavrnila kitajsko pismo Združenim narodom, v katerem Kitajska obtožuje Tokio, da grozi z oboroženim posredovanjem glede Tajvana, kot "neskladno z dejstvi in neutemeljeno". Japonski veleposlanik pri ZN, Kazuyuki Yamazaki, se je odzval na pismo kitajskega veleposlanika pri ZN, Fu Conga.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA zelo blizu dogovoru z Ukrajino in Rusijo o končanju konflikta, vendar ni razkril podrobnosti.

Potekajo intenzivne diplomatske aktivnosti med ZDA, EU, Ukrajino in Rusijo, ki vključujejo pogovore o mirovnem načrtu, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Ta načrt predvideva omejitev števila ukrajinskih vojakov na 800.000. Macron je napovedal, da EU pripravlja pomoč Ukrajini iz zamrznjenega ruskega premoženja.

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je potrdil solidarnost svoje države z Iranom proti izraelski agresiji in obljubil nadaljnjo diplomatsko in politično podporo Teheranu. Med obiskom visokega iranskega varnostnega uradnika Alija Larijanija v Islamabadu je poudaril pakistansko podporo Iranu proti, kot je dejal, 'cionističnemu režimu'. Predsednik pakistanskega parlamenta Sardar Ajaz Sadik je gostil Larijanija na pogovorih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo predvidoma napovedal uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Franciji, po zgledu drugih evropskih držav zaradi naraščajoče grožnje Rusije in dvomov o zavezništvu z Združenimi državami. Macron bo predstavil nov program, ki bo iskal do 50.000 prostovoljcev na leto. Napoved sledi polemiki, ki jo je sprožil načelnik generalštaba, general Fabien Mandon, ki je pozval Francoze, da 'sprejmejo izgubo svojih otrok' v primeru konfliktov v Evropi. Od ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je več evropskih držav uvedlo obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka.

Vodja turške obveščevalne službe (MİT) İbrahim Kalın se je v Kairu srečal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Šejkom Muhammedom bin Abdurrahmanom Al Thanijem ter vodjo egiptovske obveščevalne službe Hasanom Mahmudom Rešadom, da bi razpravljali o premirju v Gazi. Pogovarjali so se o prehodu v drugo fazo premirja in ustavitvi kršitev.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Črna gora namerava do jeseni 2026 uvesti vizume za državljane Rusije, da bi uskladila svojo vizumsko politiko s standardi Evropske unije. Napoved so potrdili na črnogorskem veleposlaništvu v Moskvi.

Rusija zaenkrat ne želi popuščati in je zadovoljna z razvojem dogodkov na fronti v Ukrajini. Kremelj bo revidirani mirovni načrt za Ukrajino komentiral šele po prejemu uradnega ameriškega stališča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin obiskal Kirgizistan, kar sovpada s pričakovanji odziva Rusije na mirovni načrt, ki so ga Ukrajinci sprejeli. Ob tem je bil objavljen članek, ki kritizira napačne pristope k miru v Ukrajini, pri čemer opozarja na nedavne ruske napade na civiliste.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se 28. novembra v Kremlju v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Niti Budimpešta niti Moskva o tem srečanju še nista uradno poročali.

Nemška letalska družba Lufthansa se je opravičila zaradi incidenta, v katerem so premierji Finske, Danske in Luksemburga v nedeljo zvečer obtičali na letališču v Frankfurtu. Zaradi tehnične napake so zamudili ali sploh niso mogli prisostvovati vrhu Evropska unija-Afriška unija v Luandi v Angoli.

V okviru dogovora o prekinitvi ognja in izmenjavi talcev je Rdeči križ v Gazi prejel truplo še enega izraelskega talca. Izraelska vojska je potrdila prevzem posmrtnih ostankov in jih predala v forenzično obdelavo za identifikacijo, preden bodo o tem obvestili družino.

Ukrajina si prizadeva, da bi Volodimir Zelenski čim prej obiskal ZDA, da bi razpravljal o mirovnem načrtu v Washingtonu. Rusztem Umerov je poudaril, da Ukrajina ceni prizadevanja Donalda Trumpa za mir, Zelenski pa je izrazil pripravljenost za pogovor o občutljivih točkah mirovnega načrta.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je med obiskom v Albaniji izrazila podporo vstopu te zahodnobalkanske države v Evropsko unijo do leta 2030. Albanska ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije, Elisa Spiropali, je na skupni tiskovni konferenci z Meinl-Reisingerjevo v Tirani potrdila cilj vstopa do leta 2030, pri čemer naj bi Tirana pogajanja zaključila do leta 2027. Spiropali je dejala, da si delijo iste vrednote.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Britanski premier Kir Starmer je izjavil, da je pravičen in trajen mir v Ukrajini mogoč le, če so izpolnjeni štirje pogoji. Sky News poroča, da Starmer meni, da je trajen mir v Ukrajini mogoč le ob izpolnitvi štirih pogojev.

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Libanonski premier je izjavil, da je država v stanju 'dolgotrajne vojne' in poudaril, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za soočenje z morebitnimi stopnjevanji napetosti s strani Izraela.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je ostro kritiziral odziv romunske vojske na prelet ruske drone, ki je preletela štiri okrožja, preden je padla v Vasluju. Băsescu je izrazil zaskrbljenost, ker Romunija ni sestrelila nobene ruske drone in dejal, da postajajo smešni, saj imajo opremo, a je ne znajo uporabljati in da bi morala vojska odkrito priznati, če se ne more braniti.

Z ruskega kozmodroma Pleseck je bila izstreljena raketa Angara-1.2, ki nosi vojaške satelite. Izstrelitev je bila izvedena v interesu ruskega Ministrstva za obrambo.

Markus Söder je v bavarskem parlamentu podal vladno izjavo o naslednjem proračunu in že na začetku ostro napadel opozicijsko stranko AfD, ki jo je označil za »priležnike Moskve«.

Zaradi pomanjkanja ruskih rekrutov naj bi Rusija prevarala tujce iz Kenije, Nepala, Tadžikistana in drugih držav, da bi se pridružili vojni v Ukrajini. Vojni ujetniki trdijo, da so bili zavedeni in niso želeli sodelovati v vojni.

Švedska vojska želi nabaviti križarske rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele cilje globoko na ozemlju drugih držav. Minister za obrambo je dejal, da je to potrebno za odvračanje Rusije, saj se želijo uskladiti z ruskimi zmogljivostmi dolgega dosega.

Ameriška vojska načrtuje proizvodnjo 30.000 kasetnih izstrelkov XM1208, kalibra 155 mm, letno. Ti izstrelki, ki vsebujejo devet naprednih submunicij M99, so namenjeni uporabi s havbicami M109A6/7 Paladin in M777A2.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pohvalil slovaškega premierja Roberta Fica, madžarskega premierja Viktorja Orbána in verjetnega prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša kot primere evropskih politikov, ki so pragmatični in jim je mar za svoje državljane. Lavrov je to izjavil v intervjuju za youtubovski kanal združenja Francosko-ruski dialog.

Hekerji, ki delajo za rusko obveščevalno službo, so jeseni napadli ameriško inženirsko podjetje, ker je to podjetje sodelovalo z ameriško občino, ki ima pobrateno mesto v Ukrajini. Ameriško podjetje za kibernetsko varnost Arctic Wolf je odkrilo rusko kampanjo in opozorilo na spreminjajoče se orodje in taktike ruske kibernetske vojne.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Minister za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukan Helez, je obeležil dan državnosti BiH v Travniku s polaganjem cvetja in poklonom na spomeniku "Mati" in Šehidskem mezarju. Poudaril je pomen spomina na ZAVNOBiH, temelj obnovljene državnosti BiH, in obljubil, da bo storil vse za močnejše, sposobnejše in modernejše oborožene sile BiH.

Žreb za svetovno prvenstvo leta 2026 bo prihodnji teden nagradil štiri najbolje uvrščene ekipe – Španijo, Argentino, Francijo in Anglijo – ki bodo razporejene v ločene dele po sistemu teniških nosilcev. FIFA je potrdila razporeditev v bobne pred žrebom 5. decembra. Če bodo te ekipe zmagale v svojih skupinah, bodo zaščitene.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Na dvodnevnem vrhu v Luandi sta Evropska unija (EU) in Afriška unija (AU) v skupni izjavi poudarili, da je tesnejše sodelovanje ključno za prihodnost obeh celin. Državi sta izrazili željo po okrepitvi partnerstva na gospodarskem in političnem področju ter zagotavljanju miru.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.

Predsednik Donald Trump je v sklopu tradicionalne slovesnosti ob Dnevu zahvalnosti pomilostil purana Gobbla. Slovesnost pomilostitve puranov ima korenine v letu 1863, v času predsednika Abrahama Lincolna. Trump je ob tem dodal dva purana na svoj dolg seznam pomilostitev v drugem mandatu in ponudil pticam odmerek svoje veliko razpravljane predsedniške imunitete. Trump je puranom dal ostre vzdevke, med govorom pa je Pritzkerja označil za 'debelega zgleda'.

Ukrajinske sile so izvedle koordinirane napade na ruske cilje, vključno z letalsko bazo Taganrog Južni v Rostovski oblasti. Po napadu so poročali o velikih požarih na območjih, povezanih s popravili in testiranji letal. Po prvih informacijah naj bi bilo zadeto eno redkih letal Beriev A-60, opremljeno z laserjem. Letalo je bilo razvito za testiranje sistemov usmerjene energije za rusko vojsko. V mestu Taganrog je bilo slišati več kot 20 eksplozij, poškodovani sta bili dve stanovanjski stavbi in ena zasebna hiša, pa tudi skladišče v industrijskem območju.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović se bo v Beogradu sestala z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Sijartom. Srečanje bo posvečeno razpravi o energetski situaciji.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je sestal s kitajskim namestnikom ministra za javno varnost Šujem Datongom, s katerim sta razpravljala o uspešnem sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu in o nadaljnjih korakih za zatiranje kriminalnih aktivnosti. Dačić je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko v okviru Interpola izjemno dobro in strateško pomembno.

Ruska vojska je izvedla silovit napad na vojaške cilje v Ukrajini, vključno z uporabo hipersoničnih raket »Kinžal«, kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Enote Južne skupine so osvobodile naselje Ivanopolje v Donecki ljudski republiki.

Izrael je sporočil, da je prejel krsto talca, ki ga je zadrževal Hamas v Gazi, od Rdečega križa. Posmrtni ostanki bodo predani v forenzično preiskavo za identifikacijo.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Evropa bo znatno povečala proizvodnjo lastnega vojaškega orožja. Za ta namen je v naslednjih treh letih namenjenih 1,5 milijarde evrov, kar bo omogočilo skupno oddajo naročil in proizvodnjo vojaške opreme. Cilj je znatno povečati proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike.

Poslanec Domovinskega gibanja Stipo Mlinarić je izjavil, da vstop Srbije v Evropsko unijo ne bi smel biti pogojen z razkritjem podatkov o pogrešanih, temveč s priznanjem agresije in plačilom vojne odškodnine Hrvaški. Poudaril je, da je sprava s Srbijo možna šele, ko bo Srbija priznala agresijo in plačala odškodnino.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Ukrajina in Rusija sta poročali o obsežnih napadih na njunih ozemljih. V Kijevu je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, ranjenih pa 20, medtem ko so ruski uradniki sporočili, da so bili v ukrajinskih napadih v regiji Rostov ubiti trije ljudje. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je ruski nočni napad označilo za "obsežen kombiniran napad" na energetsko infrastrukturo, ki je prizadel objekte v Kijevu in regijah Kijev, Odesa, Černigov, Dnipropetrovsk in Harkov.

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je sporočil, da je bilo v izraelskih napadih v Libanonu od lanske prekinitve ognja ubitih najmanj 127 civilistov. OZN poziva k preiskavi in spoštovanju premirja, pri tem pa opozarja na vse pogostejše napade izraelske vojske in uničevanje civilnih objektov.

Posebni odposlanec ZDA, Massad Boulos, je sporočil, da niti sudanska vojska niti paravojaške sile Rapid Support Forces (RSF) niso sprejele predlaganega mirovnega načrta Združenih držav za končanje nasilnega konflikta, ki je izbruhnil aprila 2023 in povzročil lakoto ter etnična ubijanja. Konflikt grozi z razdelitvijo države. Trump je prejšnji teden napovedal, da bo posredoval za zaustavitev konflikta.

Ciper si prizadeva postati član schengenskega območja, kar bi se lahko zgodilo že leta 2026. Za potnike iz Evrope bo to pomenilo predvsem koristi, saj bo olajšano potovanje in odpravljene mejne kontrole.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na pogovor poklical izraelskega veleposlanika Jaakova Finkelsteina zaradi vpisa inštituta Jad Vashem, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi oznake. Poljska pričakuje spremembo tega vpisa, ne pa opravičila. Tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór je dejal, da je izraelski veleposlanik izrazil razumevanje za odziv poljskih oblasti.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je izjavil, da agencija želi polno sodelovanje z Iranom pri nadaljevanju inšpekcij v jedrskih objektih. Poudaril je tudi željo po ponovni vzpostavitvi sodelovanja s Teheranom.