APDEJT.si

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Izraelske sile so v ponedeljek izvedle nov vdor v severno podeželje Kunejtre na jugu Sirije. Izraelske vojaške sile so z več vojaškimi vozili vdrle proti vasi Vzhodna Samadanija Al-Garbija in nadaljevale proti Tal Kroom Jaba. Ta vdor sledi podobnemu vdoru v nedeljo, kar kaže na prizadevanja Izraela za utrditev nadzora nad sirskim ozemljem.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Prema Wangjom Thongdok, ki prihaja iz Arunachal Pradesha, je bila več kot 18 ur pridržana na letališču v Šanghaju. Kitajski uradniki so ji dejali, da je njen indijski potni list neveljaven, ker je Arunachal del Kitajske in da bi morala zaprositi za kitajski potni list. Ženska je to izkušnjo opisala kot ponižujočo.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

V Ouagadouguju v Burkina Fasu so se zbrali strokovnjaki Konfederacije držav Sahela (AES) iz Burkina Fasa, Malija in Nigra, da bi pripravili podlago za prihajajoče srečanje ministrov za zunanje zadeve. Dvodnevno srečanje, ki poteka od 24. do 25. novembra 2025, obravnava tehnične, politične in diplomatske vidike delovanja konfederacije, s poudarkom na diplomaciji, obrambno-varnostnih vprašanjih in razvoju. Srečanje ministrov za zunanje zadeve je predvideno za 26. november.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Ankaro, kjer ga je s slovesno ceremonijo sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Predsednika sta vodila meddržavne pogovore med delegacijama obeh držav.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Črnogorska ambasadorka Stanica Anđić je slovaškemu predsedniku Petru Pelegriniju predala poverilna pisma in uradno nastopila mandat. Po slovesnosti je potekal pogovor s predsednikom Pelegrinijem, državnim sekretarjem Marekom Eštokom in direktorjem Borisom Gandelom. Anđićeva se je zahvalila za podporo Črni gori pri vključevanju v EU in izrazila željo po nadaljnjem razvoju sodelovanja. Pelegrini je izrazil prepričanje, da bo njen mandat prispeval k izboljšanju odnosov med državama.

Švedska ministra za pomoč, Benjamin Dousa (M), in za migracije, Johan Forssell (M), sta obiskala Sirijo. Namen obiska je med drugim srečanje s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem in prizadevanje za povečanje števila migrantov, ki se vračajo iz Švedske v Sirijo. Ministra sta poudarila, da je prisotnost na kraju dogajanja ključna za dosego tega cilja.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

Pekka Toveri je ostro zavrnil mirovni načrt Združenih držav Amerike, rekoč, da v letošnjem letu ni pričakovati podpisa nobenega sporazuma. Njegova izjava poudarja pesimizem glede možnosti za hitro rešitev konflikta.

Ukrajinski in evropski uradniki so si prizadevali spremeniti Trumpov novi mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil pripravljen s sodelovanjem Rusije in močno naklonjen Kremlju. Rusija je zavrnila evropski mirovni predlog za Ukrajino. ZDA in Ukrajina nadaljujeta z delom na "popravljenem" mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v bližini Venezuele, pri čemer je USS Gerald R. Ford plul proti Karibom. Predsednik Trump je odobril tajne operacije Cie. Administracija je kartel Cartel de los Soles označila za tujo teroristično organizacijo.

Sirski organ za civilno letalstvo je podpisal koncesijske pogodbe z mednarodnim konzorcijem, ki ga vodi katarski UCC Holding, za razvoj, širitev in upravljanje mednarodnega letališča v Damasku. Pogodbe, vredne 4 milijarde dolarjev, vključujejo tudi sodelovanje turških podjetij Cengiz in Kalyon ter ameriškega podjetja Assets. Razširjeno letališče bo postalo ključno vozlišče, ki bo povezovalo Sirijo s svetom.

Gospodarski trendi povzročajo skrbi tistim, ki so odgovorni za obvladovanje inflacije in ohranjanje trga dela, kar otežuje odločitve ameriške centralne banke (Fed) pri preprečevanju recesije. Poleg tega so pomembne novice še Trumpov predlog zdravstvene reforme, odstop Marjorie Taylor Greene (MTG), dokumenti v primeru Epsteina, situacija v Ukrajini ter izraelski napadi na Bejrut.

Azerbajdžan je bil 24. novembra 2025 v Parizu na 25. zasedanju Generalne skupščine držav pogodbenic Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 izvoljen za članico Odbora za svetovno dediščino UNESCO za obdobje 2025-2029.

Japonska ministrica Sanae Takaichi je ponovila stališče o "tajvanskem vprašanju", kar je sprožilo močno odzivanje Kitajske, ki je poskušala diskreditirati japonsko vlado z neresničnimi trditvami. Na novinarski konferenci japonskega zunanjega ministrstva je kitajski novinar trdil, da so se pred rezidenco predsednika vlade pojavili protesti proti Takaichijevi, kar pa je zunanji minister hitro zanikal in razkril, da gre za lažno informacijo.

Izraelska vojska je odpustila več generalov zaradi pomanjkljivosti pri pripravah na napad Hamasa 7. oktobra 2023. Odpustitve so posledica strokovnega poročila, ki izraelskim varnostnim organom očita sistematično odpoved pri obrambi pred napadom. Vojaški poveljnik generalom očita soodgovornost za to, da napada ni bilo mogoče preprečiti. V Gazi so po izraelskih napadih ponovno poročali o smrtnih žrtvah.

V Marakešu se je danes začelo 93. zasedanje generalne skupščine Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol). Dogodka se udeležujejo visoki uradniki in vodje policij iz 196 držav članic.

Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini v bistvu pomeni kapitulacijo Kijeva, ogroža obstoj države in njeno gospodarsko suverenost ter popolnoma ignorira Evropo in NATO, poroča berlinski portal table.media.

Romunska obmejna policija je sporočila, da je bil sistem vstopa/izstopa (EES) razširjen na štiri dodatne mejne prehode, in sicer na PTF Galați in Oancea (okrožje Galați) ter na letališča v mestih Iași in Cluj. Ta širitev naj bi olajšala nadzor nad državljani držav, ki niso članice EU.

Pakistanski in savdski vojaški voditelji so se dogovorili o okrepitvi dolgoročnega in strateškega vojaškega sodelovanja med državama. Na srečanju v Rawalpindiju sta načelnik generalštaba pakistanske vojske, general Syed Asim Munir, in načelnik generalštaba savdskih oboroženih sil, general Fayyadh Bin Hameed Al Rowaili, poudarila pomen krepitve sodelovanja na področjih obrambe, varnosti in boja proti terorizmu.

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

V Švici poteka razprava o preoblikovanju obrambe, pri čemer so Socialdemokrati predlagali združitev švicarskih in avstrijskih zračnih sil. Po mnenju stranke bi to zmanjšalo stroške in povečalo varnost. Obrambni minister pa se zavzema za nakup več deset bojnih letal F-35 iz ZDA. Strateg Mauro Mantovani je pred tem predlagal, da bi obrambo švicarskega zračnega prostora prepustili Franciji, vendar je za Socialdemokrate združitev z Avstrijo dodatna "smiselna" možnost.

Sudanski general Abdel-Fattah Burhan je zavrnil predlog o prekinitvi ognja, ki so ga predlagali posredniki pod vodstvom ZDA, in ga označil za 'najslabšega do sedaj'. To predstavlja udarec prizadevanjem za zaustavitev uničujoče vojne, ki že več kot 30 mesecev pesti to afriško državo.

Poveljnik indonezijske vojske Agus Subijanto je napovedal izbor vojakov za mirovne sile, ki bodo napotene v Gazo. Te sile bo vodil general s tremi zvezdicami. Poslali jih bodo kot del priprav Indonezije za podporo humanitarni misiji na tem konfliktnem območju.

Ruska vlada je nemško raziskovalno platformo Correctiv uvrstila na črni seznam Ministrstva za pravosodje, s čimer je prepovedala vsakršno sodelovanje z organizacijo.

Južna Koreja je v 'zelo nevarni situaciji' s Severno Korejo, kjer je možen naključen spopad, zato je ključno, da Seul vzpostavi dialog s Pjongjangom, je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poroča agencija Yonhap.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Moldavski vojaki so odpotovali v Bukarešto, da bi sodelovali na vojaški paradi, ki bo potekala 1. decembra ob dnevu državnosti Romunije. Detašma je sestavljen iz pripadnikov mirovniškega bataljona in skupine s praporom.

57-letni tajvanski državljan Song je umrl v kitajskem mestu Xiamen. Njegov sin je zavrnil prevzem trupla, ker z očetom ni imel stikov že 23 let. Fundacija "Happy Paradise" je stopila v stik z oblastmi, da bi pomagala pri vrnitvi posmrtnih ostankov v Tajvan. Zhang Xue-ru je izpostavila potrebo po ureditvi mehanizma med Tajvanom in Kitajsko za urejanje tovrstnih situacij.

Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.

Finska je predlagala, da bi na svojem ozemlju gostila Natovo enoto za vodenje. Ta poteza bi okrepila vojaško prisotnost zveze Nato v severni Evropi in poglobila sodelovanje med Finsko in zavezništvom. Lokacija enote bi prispevala k stabilnosti in varnosti v regiji.

Po navedbah civilne zaščite v Gazi so bili v izraelskih napadih na območju Gaze ubiti trije Palestinci. Izraelska vojska trdi, da so ubili tri osebe, ki so "dvakrat prestopile rdečo linijo". Napadi so se zgodili, ko je delegacija Hamasa prispela v Kairo na pogovore o drugi fazi prekinitve ognja v Gazi.

Hamas in Islamski džihad sta sporočila, da bosta vrnila posmrtne ostanke izraelskega talca. Poleg tega je bila zaprta humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation, ki jo podpirata ZDA in Izrael, zaradi nesoglasij med izraelsko vojsko in obrambnim ministrom.

Po terorističnem napadu Izraela v južnem Bejrutu je izraelska vojska napovedala obsežne vojaške vaje na severu okupirane Palestine, natančneje v vzhodni Galileji. Poteza nakazuje povečano napetost v regiji.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je med obiskom na vrhu G20 izpostavil konkurenčnost južnokorejske obrambne industrije in njeno prednost pred drugimi državami. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja dialoga s Severno Korejo in nevarnosti nenamernih spopadov. Lee je bil previden glede morebitnega zmanjšanja obsega skupnih vojaških vaj z ZDA, vendar je poudaril, da bi v primeru trajnega miru na Korejskem polotoku te vaje lahko opustili.

Adonis Georgiadis je prejel knjigo Aleksisa Ciprasa »Itaka« in se mu zahvalil ter mu v odgovor poslal svojo knjigo z naslovom »Rim«. Georgiadis je na družbenih omrežjih objavil video, v katerem je komentiral Ciprasovo posvetilo in napovedal skorajšnjo predstavitev svoje knjige.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Letališče v Vilniusu je moralo zaradi preletavanja balonov že devetič od začetka oktobra prekiniti zračni promet. Dogodek je povzročil motnje pri pristajanju letal.

Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana bo v ponedeljek obiskal Pakistan.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Finski predsednik Aleksander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni sta odpotovala v Washington k ameriškemu voditelju Donaldu Trumpu. Po poročanju časnika Le Temps, ki se sklicuje na vire blizu finskega predsednika, naj bi se Stubb in Meloni srečala s Trumpom.

Na Poljskem so izpustili štiri ukrajinske državljane, ki so bili pred tem aretirani zaradi suma vpletenosti v sabotažo na železnici. Osumljence so prijeli pripadniki agencije za notranjo varnost in policije, poroča poljski internetni portal onet.pl.

Rusija je v noči iz nedelje na ponedeljek ponovno izvedla napade z droni v bližini romunske meje, zaradi česar je Romunija dvignila letala Eurofighter in F-16 za nadzor zračnega prostora. Čeprav so poročali o eksplozijah na ukrajinskem ozemlju, romunske oblasti potrjujejo, da noben dron ni vstopil v romunski zračni prostor. Prebivalstvo v severnem delu okrožja Tulcea je prejelo dve preventivni sporočili RO-Alert.

Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Politikom in njihovemu osebju v avstralski Parlamentarni hiši je bilo naročeno, naj zaklenejo svoje telefone in zaprejo žaluzije med obiskom tretjega najvišjega kitajskega uradnika. Opozorilo je bilo izdano zaradi varnostnih razlogov.

V Uzbekistanu se je začela konferenca s skoraj 200 državami udeleženkami, kjer razpravljajo o strožjih pravilih za zaščito ogroženih živalskih vrst, kot so morski psi, raže in sloni. Prizadevajo si tudi za boljšo zaščito evropskih živali.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Podpora izključitvi Izraela z Evrovizije je upadla, zaradi česar se je nizozemska radiotelevizija AvroTros znašla v težkem položaju. Sodelovanje Nizozemske je mogoče le, če AvroTros zavrže svojo prejšnjo izjavo, kar pa zaenkrat zavračajo.

Britanski časnik The Guardian je poročal, da Ukrajino čaka najtežja zima od začetka ruske invazije. Razmere naj bi bile še posebej zahtevne zaradi uničene infrastrukture in omejenih možnosti ogrevanja.

Politični analitiki predvidevajo, da bo morebitna oslabitev Donalda Trumpa okrepila odpor proti njegovi politiki, vključno s tisto do Ukrajine. Začetni mirovni načrt s 28 točkami je bil deležen večjih sprememb, kar odpira vprašanja o njegovi prvotni zasnovi.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Ruandski predsednik Paul Kagame je gostil predsednika Srednjeafriške republike Faustina Archangea Touadéro, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Ruando. Med obiskom sta se predsednika pogovarjala o krepitvi odnosov med državama.

Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang zahteva od vlade, da pojasni morebitno investicijo Tajvana v Združene države Amerike v višini 400 milijard ameriških dolarjev. Stranka poudarja, da ni proti ameriški, ampak proti netransparentni politiki.

Pred obiskom papeža Leona XIV. v Turčiji, ki zaznamuje pomemben dogodek za katoliško in pravoslavno krščanstvo, se pojavlja obnovljen optimizem glede morebitnega ponovnega odprtja grškega pravoslavnega verskega semenišča v Istanbulu.

Iran se sooča z izjemno sušo, ki bi lahko privedla do evakuacije večmilijonskega Teherana, če do konca novembra ne bo deževalo. Predsednik Masud Pezeškijan je opozoril na možnost katastrofe, ki bi prizadela okoli 18 milijonov ljudi. Naravne razmere, ki jih sankcije in zračni napadi niso uspeli povzročiti, po pisanju Forbesa sedaj grozijo Iranu.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da bo o usodi Ukrajine odločeno zunaj njenih meja. Izjava sledi korupcijskemu škandalu, ki po Pušilinovem mnenju predstavlja konec ukrajinske državnosti.

Predlogi Donalda Trumpa glede Ukrajine so bili ostro kritizirani, saj naj bi Putinu prinesli preveč koristi in predstavljali nagrado za začeto vojno. Kratek rok za pripravo načrta je bil označen kot sramoten. Trump je bil tudi kritičen zaradi pomanjkljivega poznavanja zgodovine Ukrajine.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

V ruskem napadu z droni na Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, so v nedeljo umrli najmanj štirje ljudje. Po besedah župana Igorja Terehova je šlo za »obsežen« napad. V širši regiji je bilo po podatkih guvernerja ranjenih dvanajst ljudi, med njimi dva otroka, stara 11 in 12 let.

Truplo Marie Florinde Ríos Pérez, 32-letne Guatemalke, ki je bila ustreljena v Indiani v Združenih državah Amerike, je bilo vrnjeno v njeno rodno državo. Mati štirih otrok je bila ustreljena na verandi hiše, ki jo je pomotoma šla čistit.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Kazahstan in Uzbekistan sta se dogovorila, da bosta Kirgizistanu pozimi dobavljala električno energijo, da bi državi omogočila kopičenje vode v jezu Toktogul. Ta voda bo nato spomladi in poleti uporabljena za namakanje kmetijskih zemljišč v Kazahstanu in Uzbekistanu. Države so se tudi dogovorile, da bodo skupaj zmanjšale porabo in okrepile ukrepe za varčevanje z energijo. Srečanje vodnih in energetskih ministrstev Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana je potekalo v Almatiju pod vodstvom kazahstanskega ministra za energetiko Erlana Akkenženova.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

V izraelskem mestu Sderot se je začel dvodnevni iranski filmski festival, ki ga organizira Izraelka z namenom premostiti politične napetosti in spodbuditi dialog med Izraelci in Iranci.

Zavezništvo za cepiva Gavi in agencija Združenih narodov za otroke UNICEF sta dosegla nov dogovor o cenah, ki bo močno znižal stroške ključnega cepiva proti malariji. To bo omogočilo zaščito skoraj sedem milijonov dodatnih otrok do leta 2030. Znižanje cen cepiva R21/Matrix-M naj bi razširilo dostop do cepiva in zaščitilo več otrok pred to smrtonosno boleznijo.

Bangladeška vlada je sporočila, da je od Indije ponovno zahtevala izročitev nekdanje premierke Šejk Hasine, ki je bila prejšnji teden obsojena na smrt zaradi krvavega zatrtja študentske vstaje leta 2024. 78-letna Hasina je po strmoglavljenju avtoritarnega režima avgusta 2024 našla zatočišče v Indiji. Ko je bila premierka, jo je močno podpiral New Delhi.

Trumpova administracija je uradno označila kartel Los Soles za teroristično organizacijo, čeprav je o tem kartelu malo znanega. Vlada Venezuele je to potezo označila za 'smešno prevaro'. Razporejanje mornarice in vojaške vaje ZDA v Karibih spominjajo na invazijo ZDA na Panamo leta 1989.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Mehiška mornariška šolska ladja Cuauhtemoc se je vrnila v domovino, šest mesecev po tem, ko je trčila v Brooklynski most v New Yorku. V nesreči sta umrla dva člana posadke, okoli 20 pa je bilo ranjenih. Ladja, ki se uporablja za poučevanje kadetov o tradicionalnih navigacijskih tehnikah, je bila na 'nesrečni' turneji, na kateri je obiskala 22 pristanišč v 15 državah.

Saški premier Michael Kretschmer (CDU) je v intervjuju za RND posvaril pred gospodarsko spiralo navzdol v Nemčiji in Socialdemokratsko stranko (SPD) obtožil zaviranja nujnih reform. Pozval je tudi k več diplomacije z Rusijo in zagovarjal vrnitev k ruskim energentom v primeru prekinitve ognja.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Poleg Turkish Airlines so tudi druge ameriške in mednarodne letalske družbe odpovedale lete v Venezuelo. Razlog je opozorilo ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki opozarja na povečano vojaško aktivnost in s tem povezano tveganje v venezuelskem zračnem prostoru. Opozorilo FAA velja 90 dni.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Kolumbijsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da država ohranja politiko neudeležbe v ofenzivnih vojaških operacijah zunaj svojih meja.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, medtem pa se medsebojni napadi nadaljujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da lahko vojno konča le Donald Trump.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred ruskim agresorskim vojno. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna. Medtem se medsebojni napadi nadaljujejo. V ruskem napadu na Zaporožje je umrlo pet ljudi.

V ruskem raketnem in brezpilotnem napadu na zahodno ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, med njimi trije otroci. Hkrati naj bi ZDA pripravile mirovni predlog, ki bi od Kijeva zahteval odstop ozemlja in zmanjšanje vojske za več kot polovico.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

V ukrajinskem mestu Ternopil še vedno pogrešajo 22 ljudi po ruskem napadu. Število smrtnih žrtev je naraslo na 26, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poteka obsežna iskalna akcija za žrtvami.

Kabinet ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da so od ZDA prejeli načrt za končanje vojne z Rusijo in izrazil pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z Washingtonom. Zelenski je po srečanju z visokim ameriškim uradnikom, ki mu je predstavil načrt, dejal, da išče dostojanstveno mirovno rešitev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države Amerike še naprej prodajajo velike količine orožja članicam Nata, ki je namenjeno dobavi Ukrajini. To je sporočil na svojem profilu na Truth Social.

Rusija in Ukrajina sta nadaljevali z obsežnimi medsebojnimi napadi z droni. V ukrajinskem mestu Dnipro je stanovanjska hiša zagorela, pri čemer je bilo po navedbah oblasti ranjenih najmanj 15 ljudi, med njimi enajstletna deklica. Ukrajinski napadi z droni pa so zanetili požar v termoelektrarni v Šaturi v moskovski regiji.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožil kijevske oblasti, da jim je zaradi bogastva malo mar za usodo države, navadnih ljudi in vojakov. Izjavo je podal v komentarju na korupcijski škandal v Ukrajini.

Srbski režiser Emir Kusturica je izjavil, da Rusija v Ukrajini vodi "Sveto vojno" za vero in pravoslavje. Hkrati je nemška vlada poudarila, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino vključevati priznanje suverenosti in varnostne garancije. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval Rusijo k prenehanju agresorskega vojnega pohoda proti Ukrajini.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Ruske oborožene sile so prevzele nadzor nad vasema Tiho in Otradno v Dnjepropetrovski oblasti, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.