APDEJT.si

Predsednik Donald Trump je izjavil, da bo njegova administracija uradno označila Muslimansko bratovščino za tujo teroristično organizacijo v ZDA. Ta odločitev sledi podobnim ukrepom na ravni zveznih držav, kot je Teksas, in naraščajočemu pritisku ameriških zakonodajalcev, ki trdijo, da skupina spodbuja globalni ekstremizem. Trump je dejal, da bodo končni dokumenti kmalu pripravljeni in da bo ukrep izveden v "najmočnejših in najodločnejših" besedah.

Posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da naj bi načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa rešil Ukrajino pred še večjimi ozemeljskimi izgubami in smrtmi. Dmitrijev je to zapisal na družbenem omrežju X.

Kabinet hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je za RTL televizijo izjavil, da bi morala Hrvaška uporabiti vse razpoložljive mehanizme za rešitev usode izginulih oseb. Izjava je bila odgovor na vprašanje o morebitni blokadi srbske poti v Evropsko unijo zaradi tega vprašanja. Odkritje resnice o usodi izginulih je pomembno tako s človeškega kot z državnega stališča. Hrvaška kot suverena država in članica EU bi morala izkoristiti vse možnosti.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Nekdanji italijanski senator Vincenzo D'Anna je na družbenih omrežjih zasmehoval Valentino Pitzalis, ki jo je leta 2011 poskušal ubiti njen bivši mož, ko jo je polil s kerozinom in zažgal. D'Anna je zapisal: "Nekaterim je všeč surova, nekaterim pa kuhana žena." Njegova izjava je sprožila val ogorčenja.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so sile zračne obrambe uničile še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi. Sobjanin je poudaril, da je šlo že za drugi napad v zadnjih treh urah.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini v bistvu pomeni kapitulacijo Kijeva, ogroža obstoj države in njeno gospodarsko suverenost ter popolnoma ignorira Evropo in NATO, poroča berlinski portal table.media.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske enote protizračne obrambe ponoči nad regijami Rusije, Črnim in Azovskim morjem prestregle in uničile 93 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Po nedavnem izbruhu Donalda Trumpa nad novinarko na letalu Air Force One so njegovi privrženci sprožili novo teorijo zarote. V Tennesseeju poteka posebna volitev, kjer se zbirajo velika sredstva Trumpovih zaveznikov in podpore podpredsednice Harris. Nekdanji strateg GOP Rick Wilson je dejal, da MAGA s svojim podrejanjem Trumpu uničuje republikansko stranko.

Ameriški State Department je izdal nova pravila za ameriška veleposlaništva in konzulate, ki sodelujejo pri pripravi letnega poročila o človekovih pravicah po svetu. ZDA opozarjajo, da bi lahko države, ki izvajajo politike, ki spodbujajo rasno ali spolno raznolikost, enakost in vključenost, pa tudi tiste, ki subvencionirajo splav, bile obtožene kršenja človekovih pravic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bi se lahko znašel v konfliktu z ultranacionalističnimi skupinami, ki so nezadovoljne zaradi korupcijskih škandalov in neuspehov ukrajinskih sil na fronti, poroča dopisnik Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner.

Rusija je v noči na ponedeljek napadla Ukrajino s 162 jurišnimi droni in imitatorji dronov. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je protizračna obramba uničila 125 dronov, ki jih je Rusija uporabila za napad na Ukrajino od nedelje zvečer.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Nekdanji britanski premier Boris Johnson je ostro kritiziral javno preiskavo o Covid-19, ki je njegovo upravljanje pandemije označila za 'nesmiselno'. Johnson trdi, da je preiskava 'obupno nesmiselna' in je objavljena po tem, ko so ugotovitve pokazale, da bi se lahko v Angliji izognili približno 23.000 smrtim, če bi bil odziv na pandemijo boljši. Johnsonova protiofenziva sledi objavi kritičnega poročila.

Google je izdal nujno opozorilo vsem uporabnikom brskalnika Chrome, saj so potrdili, da potekajo hakerski napadi, ki izkoriščajo novo odkrito varnostno ranljivost CVE-2025-13223. Uporabnikom svetujejo takojšnjo posodobitev brskalnika, da se zaščitijo pred morebitnimi zlorabami.

Ruska vojska je zavzela vas Petrovsko v Donecki ljudski republiki (DNR). To je sporočilo Ministrstvo za obrambo Rusije.

Ruska vojska je v sklopu posebne vojaške operacije zavzela naselji Novo Zaporožje v Zaporoški oblasti in Zvanovko v Donecki ljudski republiki, sporoča rusko obrambno ministrstvo.

Vasilij Nebenzja, stalni predstavnik Rusije pri OZN, je na zasedanju Varnostnega sveta OZN komentiral korupcijski škandal v Ukrajini s citatom iz romana »Dvanajst stolov« avtorjev Ilfa in Petrova.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Gernot Kanduth je bil na Dnevu sodnic in sodnikov ponovno izvoljen za predsednika Združenja sodnikov (RiV). Potrjeno je bilo tudi preostalo predsedstvo. Kanduth je izrazil hvaležnost za zaupanje članov in poudaril zavezo k prizadevanju za funkcionalnost sodstva in neodvisnost sodne oblasti. RiV opozarja na kadrovski primanjkljaj v pravosodju.

Nemčija se sooča s pomanjkanjem vojakov in načrtuje uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, s katerim želi Bundeswehr spodbuditi zanimanje mladih, starejših od 18 let. Vojaški zgodovinar Sönke Neitzel opozarja, da nemška vojska ob grožnji iz Rusije ne bo pravočasno dosegla vojne pripravljenosti. Predlog je sprožil razprave in kritike glede učinkovitosti in pravočasnosti glede na trenutne varnostne razmere.

Senator Lindsey Graham je blokiral poskus odprave določbe, ki je bila vključena v proračunski zakon in omogoča senatorjem, ki jim je vlada dostopala do telefonskih zapisov med preiskavo o dogodkih 6. januarja 2021, da tožijo pravosodno ministrstvo. Po tej določbi bi lahko senatorji prejeli 500.000 dolarjev davkoplačevalskega denarja za vsako kršitev. Republikanski zakonodajalci so predhodno sprejeli zakon o financiranju za ponovno odprtje vlade, pri čemer je vodja večine v senatu, John Thune, vključil sporno določbo, ki omogoča senatorjem, ki jih je preiskovala operacija Arctic Frost, da zahtevajo odškodnino od vlade.

Predsednika odbora za obrambo Heikki Autto in odbora za zunanjo politiko Johannes Koskinen nista vedela, kako se je Finska znašla v osnutku varnostnih jamstev, ki so ga objavili ameriški mediji. Ugibata, kako je do tega prišlo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa dobra osnova za delo, vendar ga je treba ponovno preučiti. Izjava je bila objavljena s strani Reutersa.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.

Izraelska vojska je kljub premirju izvedla napad v Bejrutu in ubila visokega voditelja Hezbollaha, Haithama Alija Tabatabaija, ter druge člane pro-iranske milice Hezbolah.

Poslanec HDZ Josip Borić je predlagal, da bi morali imeti člani protikorupcijske komisije petletno omejitev političnega delovanja po koncu mandata. Dalija Orešković, nekdanja predsednica komisije, pa je kritizirala HDZ, češ da je uničila to telo in ga spravila v klinično smrt. Borić se je odzval na njene kritike, pri čemer je spomnil na njuno prejšnje dobro sodelovanje.

Madžarski premier Orbán Viktor je napovedal, da se bliža mirovni vrh v Budimpešti, in razkril naslednje korake v pripravah na dogodek.

Podpredsednik poslanske skupine BSW v Brandenburgu, Christian Dorst, je odstopil s funkcije zaradi izjav, v katerih je izrazil razumevanje za sporno izjavo politika AfD o obdobju nacizma. SPD je izrazila ostro kritiko na Dorstovo izjavo.

Odesa je bila tarča napada približno 15 dronov, ki so prileteli iz akvatorija Črnega morja. Guverner Odeske oblasti Oleg Kiper je poročal o močnih eksplozijah. Obmorska mesta Južni in Črnomorsk so bila prav tako pod grožnjo napada, lokalne oblasti pa so pozvale prebivalce, naj se zatečejo v zaklonišča.

Moskva je javno zagrozila Grčiji po odločitvi Aten, da bo skupaj z Ukrajino proizvajala pomorske drone. Grški premier Kyriakos Mitsotakis in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta 17. novembra podpisala sporazum o koprodukciji plovil brez posadke, ki jih bosta uporabljali mornarici obeh držav. Grško zunanje ministrstvo je sporočilo, da zavračajo grožnje suverenim državam.

Izjava visokega predstavnika francoske vojske, da se bodo morali Francozi sprijazniti z dejstvom, da bodo njihovi vojaki umirali v vojni z Rusijo, je sprožila šok v Franciji in odmevala v evropski javnosti. Glavne francoske opozicijske sile so izjavo odločno obsodile in zavrnile.

22. novembra 1963 so se ameriški časopisi soočili z dogodki, ki so pretresli svet, in z izbruhom žalosti med lokalnim prebivalstvom po umoru predsednika Johna F. Kennedyja.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Izraelska vojska je okrepila svoje napade na območju Gaze, pri čemer je kršila prekinitev ognja in povzročila znatno uničenje ter civilne žrtve. Izraelski zračni in kopenski napadi so se nadaljevali v južnem in osrednjem delu Gaze, topništvo pa je obstreljevalo stanovanjska območja. Napadi so bili izvedeni v bližini Rafa, Khan Younisa, Deir el-Balaha in mesta Gaza.

Ruska stevardesa je bila obsojena na sedem let zapora zaradi širjenja lažnih informacij o ruskih oboroženih silah. Obsodba je sledila njeni izjavi, da bo 'povabila na čaj' ukrajinsko vojsko, če ta pride v Moskvo.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na stanovanjsko zgradbo v južnem predmestju Bejruta ubila Hajjama Alija Tabatabaija, ki je bil opisan kot "vodja štaba" in "najvišji poveljnik" Hezbollaha.

Vladni urad za medije v Gazi poroča, da je Izrael od 10. novembra zagrešil 497 dokumentiranih kršitev prekinitve ognja, ki jo je posredovala Združene države Amerike. V teh kršitvah naj bi bilo ubitih več sto Palestincev. Samo v soboto naj bi bilo 27 kršitev, v katerih je bilo ubitih 24 Palestincev in ranjenih 87.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

Moskovsko sodišče je stevardeso letalske družbe «Uralske letalske družbe» Varvaro Volkovo obsodilo na sedem let zapora zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski. Med drugim je obljubila, da bo ukrajinskim oboroženim silam postregla s čajem, če bodo te zavzele Moskovsko regijo. Sodišče je ugotovilo, da je Volkovova leta 2024 v klepetalnici podmoskovskega Sapronova žalila vojake in širila lažne informacije o ruskih oboroženih silah.

V Voronežu so našli nerazstreljene bloke raket ATACMS, ki so jih sestrelili med napadom ukrajinskih sil na regijo 18. novembra. Guverner Voroneške oblasti Aleksander Gusev je sporočil, da so jih našli na območju vrtičkarskega društva na jugozahodu Voroneža.

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na Harkov so bili ubiti najmanj štirje ljudje, 17 pa je ranjenih, med njimi tudi otroci. Napad je povzročil požare in uničenje v mestu.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov in ukrepala proti drugim zaradi neuspeha pri preprečitvi napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odpuščeni so bili trije generali, proti drugim višjim častnikom pa so bili uvedeni disciplinski ukrepi.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Zvezna agencija za kibernetsko varnost, ki je bila ustanovljena leta 2018, je bila v preteklosti ključna pri opozarjanju državnih in lokalnih uradnikov o grožnjah tujih vlad, zaščiti volišč in načrtovanju odzivov na nepričakovane dogodke. Vendar pa je bila agencija med letošnjimi volitvami v več zveznih državah manj prisotna, kar je posledica sprememb prioritet Trumpove administracije, zmanjšanja števila zaposlenih in proračunskih rezov. To povzroča zaskrbljenost med volilnimi uradniki glede prihodnjih volitev.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Rosfinmonitoring je poleg Jevgenija Čičvarkina in Viktorja Šenderoviča na seznam teroristov in ekstremistov uvrstil tudi ekonomista Sergeja Aleksašenka in politika Maksima Reznika.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.

Nočni napad ukrajinskih brezpilotnih letal je bil odbit v okrožjih Čertkovski in Šolohovski v Rostovski oblasti. Guverner regije, Jurij Sljusar, je sporočil, da v incidentu ni bilo žrtev ali poškodovanih med lokalnim prebivalstvom. Poškodovana je bila električna napeljava blizu zaselka Nagibin v okrožju Čertkovski, zaradi česar je več kot 200 gospodinjstev ostalo brez elektrike.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Pritisk na nekdanjega princa Andrewa se povečuje, da bi pričal pred odborom ameriškega kongresa, ki preiskuje obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, potem ko je britanski premier nakazal, da bi moral pričati. Keir Starmer ni želel neposredno komentirati bratov kralja Karla, a je dejal, da bi moral vsakdo pričati v preiskavi.

Mesto Dunaj je sprožilo informacijsko kampanjo »Samo ja pomeni ja« v okviru »16 dni proti nasilju« (od 25. novembra do 10. decembra). Kampanja ozavešča o preprečevanju in boju proti spolnemu nasilju nad ženskami. Podžupanja in mestna svetnica za ženske Kathrin Gaál (SPÖ) je dejala, da je uvedba tega načela v kazensko pravo »odločilen korak za doslednejše preprečevanje in kaznovanje spolnega nasilja«.

V Münchnu so ob robu Westfriedhofa odkrili letalsko bombo. Zaradi načrtovane deaktivacije bombe so morali zgodaj zjutraj evakuirati več tisoč prebivalcev. Strokovnjaki za deaktivacijo bomb že pripravljajo postopek.

Rusko ministrstvo za pravosodje je za "tuje agente" razglasilo protidiskriminacijski center "Memorial", novinarko Jeleno Nalimovo, internetni medij "Aspekti Baškortostana", duhovnika Pavla Zajakina in umetnika Antona Litvina. Zakon o "tujih agentih" v Rusiji obstaja od leta 2012 in omogoča ministrstvu za pravosodje, da neprofitne organizacije označi za "tuje agente", če prejemajo sredstva iz tujine.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je napovedal, da bo Avstrija posodobila svoj koncept varovanja meje in ga prilagodila spremenjenim razmeram na področju nezakonitih migracij. Generalni direktorat za javno varnost je zadolžil, da do sredine decembra pripravi nov koncept. Cilj je dolgoročno zmanjšati število prijetih migrantov in preprečiti delovanje tihotapcev.

Francoska poslanka Céline Thiébault-Martinez je opozorila, da spolno nasilje pogosto ostaja nekaznovano. Predlagala je nov zakon za boj proti temu nasilju, ki ga je podpisalo približno sto poslancev iz različnih strank. France Inter je ekskluzivno pridobil vpogled v predlog zakona.

Organizaciji Mladi Evrope iz Črne gore in Slovenska demokratska mladina sta na programskem kongresu v Velenju podpisali memorandum o sodelovanju. Partnerstvo med organizacijama je bilo formalizirano ob 36. obletnici SDM.

Po srečanju v Beli hiši, kjer sta se prvič osebno srečala, je ameriški predsednik Trump obljubil pomoč novoizvoljenemu županu New Yorka, Mamdaniju. Trump je pred tem Mamdanija kritiziral in mu grozil z aretacijo ter prenehanjem financiranja mesta, a se je sedaj pokazal bolj spravljiv. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, celo šalila sta se o preteklih nesoglasjih.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Ameriška vojska je izvedla največjo demonstracijo vojaške moči doslej blizu Venezuele. To se je zgodilo tik pred ponedeljkovim rokom, ko naj bi ZDA kartel Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Izrael je izvedel zračni napad na Bejrut, v katerem je bil ubit vodja štaba Hezbollaha, Haytham Tabatabai. Hezbollah je potrdil smrt svojega visokega vojaškega poveljnika. V napadu je bilo ubitih pet ljudi, 25 pa ranjenih. Tabatabai je najvišji voditelj Hezbollaha, ki ga je Izrael ubil od prekinitve ognja leta 2024.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković se je v Zagrebu srečal s predsednikom Hrvaške državljanske iniciative in poslancem v črnogorski skupščini Adrijanom Vuksanovićem. Plenković je poudaril, da bo Hrvaška še naprej podpirala hrvaško skupnost v Črni gori skozi številne projekte, namenjene ohranjanju in promociji hrvaške kulture ter krepitvi skupnosti. Vuksanović se je Plenkoviću zahvalil za rešitev statusa Doma kulture "Josip Marković" v Donji Lastvi in za celotno podporo, ki jo Hrvaška nudi hrvaški skupnosti v Črni gori.

Singapur je uvedel finančne sankcije in prepoved vstopa za štiri izraelske posameznike zaradi njihove vpletenosti v nasilna dejanja proti Palestincem na Zahodnem bregu. Zunanja ministrstvo Singapurja je dejalo, da so dejanja Meira Mordechaija Ettingerja, Elishe Yereda, Ben-Ziona Gopsteina in Barucha Marzela nezakonita in ogrožajo možnost rešitve dveh držav.

Donald Trump je odgovoril na pozive več demokratov ameriškim vojakom, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov njegove administracije, in jim zagrozil s smrtno kaznijo. Visoki predstavnik demokratov je Trumpove komentarje označil za 'neuravnovešene'.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je Madžarska pripravljena plačati globo v višini milijon evrov na dan, ki jo je naložila Evropska komisija zaradi njene politike do migrantov. Orban je ostro kritičen do migracij in vztraja pri svoji stališču.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

V Gazi se pojavljajo različne oborožene skupine, nekatere naj bi podpiral Izrael, ki se borijo proti Hamasu. Po začetku prekinitve ognja je bilo v izraelskih akcijah ubitih več kot 300 ljudi. Hamas je opozoril na "nevarno zaostrovanje" po izraelskih zračnih napadih, v katerih je bilo ubitih 28 Palestincev.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrej Jermak, naj bi po poročanju ukrajinskih medijev odredil začetek preiskave proti vodji Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP) Aleksandru Klimenku. Ukaz naj bi sledil objavi prvih avdio posnetkov, povezanih s Timurom Mindičem. Pred tem naj bi Zelenski poskušal organizirati srečanje z vodilnimi v Nacionalnem protikorupcijskem uradu (NABU) in SAP, vendar naj bi bil pogovor neuspešen.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k zaprtju šestih demokratskih zakonodajalcev, ki so v videoposnetku pozvali pripadnike vojske in obveščevalnih služb, naj zavrnejo "nezakonite ukaze". Trump jih je označil za izdajalce, ki bi morali biti v zaporu.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Demokrati so dosegli pomembno zmago, ko so republikance prisilili, da sprejmejo zakonodajo, ki nalaga Trumpovi administraciji objavo celotnih dosjejev Jeffreyja Epsteina. Zdaj nadaljujejo s pritiskom na Ministrstvo za pravosodje, da to tudi stori. Razmišljajo o različnih taktičnih manevrih, vključno s pismi, tožbami, dodatnimi sodnimi pozivi in glasovanji o zaničevanju.

Demokratska kongresnica iz Teksasa, Jasmine Crockett, je v četrtek v prenosu v živo obsodila kritike na račun demokratske delegatke z Deviških otokov, Stacey Plaskett, zaradi njenih sporočil z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Crockett je izjavila, da kritiki želijo 'črnki odvzeti njeno mesto v odboru'.

Predsednik nadzornega odbora ameriškega predstavniškega doma, James Comer, je zahteval, da se nekdanji predsednik Bill Clinton in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton osebno udeležita zaslišanj v sklopu preiskave primera Jeffreyja Epsteina. Comer je opozoril, da lahko v primeru neupoštevanja sledijo postopki zaradi nespoštovanja kongresa.