APDEJT.si

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Ameriški uradniki so zaveznikom v Natu sporočili, da bodo v prihodnjih dneh izvajali pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajino čakal še slabši dogovor.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran pozdravlja vsak dialog, ki bi okrepil dvostranske odnose z Libanonom. Poudaril je, da se Iran ne vmešava v notranje zadeve Libanona. Araghchi se je odzval na povabilo libanonskega zunanjega ministra Youssefa Rajjija k pogovorom.

Donald Trump je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski v primeru zavrnitve miru boriti do raztrganja svojega "majhnega srca". Pozval ga je, naj sprejme mirovni načrt ZDA ali pa naj se bori do konca.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je obiskal Demokratično republiko Kongo (DRK), nekaj dni po tem, ko je katarska vlada posredovala v pogovorih med vlado DRK in uporniki M23, kar je privedlo do okvirnega sporazuma prejšnji teden. Emir je prispel v prestolnico Kinšaso na državniški obisk.

Tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo zunanji minister Seyed Abbas Araghchi obiskal Oman in Nizozemsko.

Iranski minister za zunanje zadeve, Sid Abas Irakči, je izjavil, da Združene države Amerike in tri evropske države skupaj poskušajo obsoditi Iran v svetu zaradi iranskega jedrskega programa. Irakči je poudaril, da Iran ne želi ustvariti nove krize in da zahodne države ne razumejo iranske dobre volje.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je Iran zdaj bolj pripravljen kot kdaj koli prej, da odvrne morebitne izraelske agresije. Poudaril je, da je Iran okrepil svojo vojaško pripravljenost po nedavnem 12-dnevnem konfliktu, in dodal, da si Iran prizadeva za pravičen in uravnotežen dogovor.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ponovil trditve o iranskih zalogah urana in poudaril, da si Iran ne prizadeva za izdelavo jedrskega orožja. Opozoril je, da so ameriški in izraelski napadi povzročili veliko škodo jedrski infrastrukturi Irana, vendar je te tehnične zmogljivosti mogoče obnoviti.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

Iransko zunanje ministrstvo je resolucijo IAEA označilo za protiransko in zagrozilo z neopredeljenimi povračilnimi ukrepi. Iran razmišlja o dodatnih protiukrepih proti resoluciji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Kabinet ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da so od ZDA prejeli načrt za končanje vojne z Rusijo in izrazil pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z Washingtonom. Zelenski je po srečanju z visokim ameriškim uradnikom, ki mu je predstavil načrt, dejal, da išče dostojanstveno mirovno rešitev.

Iran je Savdsko Arabijo prosil, naj prepriča ZDA, da ponovno oživijo zastale jedrske pogovore. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je savdskemu prestolonasledniku Mohammedu bin Salmanu poslal pismo, v katerem je izrazil stališče Teherana glede obnovljenih pogovorov. Iran je zaskrbljen zaradi morebitnih ponovnih izraelskih zračnih napadov in vse večjih gospodarskih težav.

Emir države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je prispel v Kigali, glavno mesto Ruande, na dvodnevni državni obisk. Visokega gosta so sprejeli z visokimi častmi.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je julija v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu srečal z obsojenim vohunom Jonathanom Pollardom. Srečanje ni bilo usklajeno z Washingtonom, kar je presenetilo uradnike Bele hiše in Cie, ki so o srečanju izvedeli šele naknadno. Pollard je srečanje potrdil in ga označil za prijateljsko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel afriško turnejo z obiskom Mauritiusa, nato pa se bo odpravil v Južno Afriko, Gabon in Angolo. Cilj potovanja je utrditi odnose med Francijo in afriško celino, zlasti v luči nedavnih francoskih neuspehov v regiji Sahel. Macron se bo v Johannesburgu udeležil tudi vrha G20.

Poljski ambasador v Rusiji, Kšištof Krajevski, je bil v Sankt Peterburgu tarča organiziranega napada. Skupina agresivnih demonstrantov ga je obkolila in verbalno napadla na poti do cerkve. Incident je poljski uradnik označil za najresnejšega v zadnjih letih. Osebje ambasadorja je ambasadorja pospremilo na varno.

Tajvansko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo skupno izjavo kitajskega in kirgiškega zunanjega ministra, v kateri sta poudarila, da je Tajvan "neodstranljiv del Kitajske" in izkrivljala resolucijo Združenih narodov št. 2758. Ministrstvo je izrazilo obžalovanje, ker je Kirgizistan podlegel kitajskemu avtoritarizmu, in poudarilo, da to ne spreminja dejstva, da si Tajvan in Kitajska nista podrejena.

Minister za zunanjo trgovino in gospodarske odnose Bosne in Hercegovine, Staša Košarac (SNSD), je visokemu predstavniku Christianu Schmidtu poslal čelado nacistične vojske. Košarac je dejal, da ne gre za darilo, dejanje pa je sprožilo ogorčenje.

Po sprejetju resolucije proti Iranu v Svetu guvernerjev IAEA, ki so jo podpirale ZDA in tri evropske države, je Iran napovedal uradni konec dogovora iz Kaira. Iranski zunanji minister je poslal uradno pismo generalnemu direktorju agencije, v katerem je razglasil sporazum za neveljavnega in zaključenega. Iranski predstavnik v IAEA je poudaril, da se bo Iran zagotovo odzval na resolucijo.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je od Irana zahteval, da v celoti sodeluje z agencijo in zagotovi natančne informacije o zalogah urana, obogatenega skoraj do stopnje orožja. IAEA je sprejela resolucijo, ki od Irana zahteva odgovore in dostop do jedrskih lokacij.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval takojšnjo sprejem ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil za Zelenskega ponižujoč. Ameriška administracija naj bi delala v "agresivnem" načinu, da bi dosegli dogovor.

Turčija si je zagotovila gostiteljstvo podnebnega vrha COP31 po dvoletnem diplomatskem prizadevanju z Avstralijo. Avstralija bo vodila pogajanja med vladami na konferenci.

V Beli hiši je potekalo srečanje, ki bi lahko bilo ključnega pomena za leto. Podrobnosti srečanja niso znane, vendar naslov nakazuje, da je šlo za pomemben dogodek.

Kremelj je sporočil, da je telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom mogoče organizirati takoj, vendar je za to potrebna ustrezna priprava v okviru dvostranskega vrha.

Iranska delegacija pri Združenih narodih je ostro zavrnila kanadski predlog resolucije, ki jo ocenjujejo kot popolnoma politično motivirano in škodljivo za odnose. Iran poudarja, da predlog temelji na političnih nagibih in ne na dejanski skrbi za človekove pravice.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je sporočil, da so se inšpektorji agencije vrnili v Iran in izvedli inšpekcije v tistih jedrskih objektih, ki niso bili tarča nedavnih napadov Združenih držav Amerike in Izraela.

Gruzijska stran trdi, da ostaja zavezana konstruktivnemu pristopu in meni, da dialog s partnerji nima alternative. Obtožujejo Evropsko Unijo, da ni pripravljena prisluhniti njihovemu stališču, kar je povzročilo prekinitev pogovorov.

Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.

Romunija bo imela sodnico na Sodišču ZN za spore (UNDT), saj je bila Adina Elvira Ghiță izvoljena za sedemletni mandat. Z 109 glasovi v Generalni skupščini Združenih narodov je zmagala na mednarodnem tekmovanju za zasedbo sodniškega mesta. Romunsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da ta izvolitev potrjuje ugled romunskih strokovnjakov v mednarodnem sistemu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je uradno imenoval dosedanjega namestnika zunanjega ministra Nuha Yılmaza za turškega veleposlanika v Damasku. Yılmaz, rojen leta 1974 v Istanbulu, je izkušen diplomat, ki je pred tem deloval kot višji svetovalec ministra in direktor Centra za strateške raziskave pri turškem zunanjem ministrstvu. Podobno kot zunanji minister Hakan Fidan prihaja iz Nacionalne obveščevalne agencije in tekoče govori angleško, služboval je v Washingtonu in bil predavatelj v ZDA.

Kitajski premier Li Qiang se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer je poudaril, da je kitajska zavezanost razvoju vzajemno koristnega sodelovanja z Rusijo dosledna.

Iransko-ameriškega državljana Kamrana Hekmatija, judovskega porekla, so aretirali v Iranu po obisku Izraela pred 13 leti. Aretacija je sledila obisku v začetku letošnjega leta, ki naj bi bil kratek.

ZN so spodbudili Združene države Amerike in Venezuelo k dialogu ter ponudili svoje "dobre usluge" za posredovanje, čeprav nobena stran ni izrazila želje po vključitvi organizacije v reševanje spora. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN, Farhan Haq, je dejal, da so njihove "dobre usluge" vedno na voljo v dvostranskih sporih, če si to želita obe strani.