APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost pogovorov z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, pri čemer je dejal, da bi bilo dobro, če bi se lahko reševalo življenja na dober način, sicer pa tudi na slab način. Hkrati je Trump obtožil Caracas, da povzroča težave Washingtonu.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je 26. novembra izjavil, da poteka »resen proces« za dosego mirne rešitve konflikta v Ukrajini. Po njegovih besedah je to trenutno najpomembnejše vprašanje.

Predsednik Donald Trump je zavrnil pomisleke glede stikov njegovega posebnega odposlanca Steva Witkoffa s Kremljem, potem ko je nova transkripcija telefonskega pogovora pokazala nenavaden vpogled v to, kako je predsednikov glavni pogajalec svetoval svojemu ruskemu kolegu. Trump je ocenil, da ni nič spornega.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se pogaja z belorusko vlado o možni izpustitvi večjega števila zapornikov. Washington in Minsk naj bi se pogovarjala o izpustitvi več kot 100 beloruskih zapornikov, kar naj bi bil del širše strategije za geopolitično zbliževanje med državama. Podrobnosti postopka so zaupne, vendar naj bi izpustitev potekala v okviru dogovorov o postopnem izboljšanju odnosov. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je že pomilostil več tujih državljanov na zahtevo Donalda Trumpa in drugih voditeljev.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je s soprogo Elke Büdenbender začel tridnevni državni obisk v Španiji. V kraljevi palači v Madridu sta ju sprejela kralj Felipe VI. in kraljica Letizia z vojaškimi častmi. Steinmeier bo obiskal tudi mesto Guernica, kot prvi nemški državni voditelj, in se spomnil nemške krivde.

Indija je ostro zavrnila pripombe Pakistana glede slovesnosti ob dvigu zastave v templju Ram v Ayodhyi, češ da Pakistan nima moralne podlage za pridiganje drugim. Indija je poudarila, da so pakistanske izjave nesprejemljive.

Donald Trump je zavrnil pomisleke glede stikov svojega posebnega odposlanca Steva Witkoffa s Kremljem. Obenem se pojavljajo informacije, da bo Trump prihodnji teden poslal Witkoffa v Moskvo glede mirovnega načrta za Ukrajino, o katerem so potekali pogovori med ZDA in Kijevom.

V javnost so pricurljali tajni pogovori med izaslancem Donalda Trumpa, Stivom Vitkofom, in ruskimi uradniki, ki razkrivajo Vitkofovo prizadevanje, da bi se prikupil Trumpu s hvalo Putina. Kremelj je potrdil Vitkofov prihod v Moskvo, kjer naj bi razpravljali o rešitvi za vojno v Ukrajini. Ruski strokovnjak Sergej Markov pa trdi, da Kijev in evropski voditelji želijo Putina prisiliti, da zavrne ameriška prizadevanja za prekinitev vojne.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

CNN Español poroča o strukturah moči v Venezueli. V Little L.A. v Mexico Cityju deportirani iščejo nov začetek. Napovedujejo tudi vreme v ZDA za zahvalni dan. To so glavne novice, s katerimi bi morali začeti dan.

Član Zbora za ugotavljanje koristi režima, Mirsalim, je izjavil, da je stališče revolucije jasno in se državne politike niso spremenile. Poudaril je, da po zakonu noben iranski uradnik nima pravice do srečanja z izraelskimi predstavniki.

Rusija je odgovorila na domnevne provokativne akcije Japonske z ultimatom, poroča kitajski portal Sohu. Avtor trdi, da je Rusija s tem dejanjem poslala jasno sporočilo Japonski glede njenih dejanj.

V Grčiji je v središču pozornosti knjiga Alexisa Tsiprasa, v kateri se pojavlja ime Stefanosa Kasselakisa. Knjiga opisuje pogovor med Betty Baziano in Tylerjem MacBethom. Hkrati pa svetovalec Kremlja, Jurij Ušakov, obsoja uhajanje zaupnega pogovora z odposlancem Trumpa, Stevom Witkoffom, in ga označuje za "nesprejemljivega", nekatere objavljene informacije pa za "lažne". Ušakov in Witkoff bosta o tem govorila pred srečanjem z Vladimirjem Putinom.

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko sta zaključila srečanje v Biškeku, ki je trajalo več kot uro in pol, čeprav je bilo prvotno načrtovano za 40 minut. Lukašenko je ponovil pripravljenost Belorusije, da v Minsku gosti pogovore o ukrajinski krizi.

Tunizijski predsednik Kais Saied je poklical na zagovor veleposlanika Evropske unije v Tuniziji, Giuseppeja Perroneja, zaradi "neupoštevanja diplomatskih pravil". Do tega je prišlo po srečanju evropskega diplomata z voditeljem tunizijskega sindikata, kar se je zgodilo sredi naraščajočih napetosti z največjo organizacijo civilne družbe v državi. Sindikat je že novembra zagrozil z nacionalno stavko.

Delegacija Republike Srbske, v kateri so bili Milorad Dodik, Ana Trišić Babić in Siniša Karan, se je v Budimpešti sestala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Srečanje je potekalo v času, ko so se pojavile kritike na račun Orbanove politike do Bosne in Hercegovine.

Ali Larijani je izrazil skepticizem glede ameriškega pristopa k jedrskim pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da Iran sprejema le resnična pogajanja z dejanskimi temelji, ne pa tistih, kjer je izid vnaprej določen. Dodal je, da si Američani prizadevajo prikazati se kot ključno točko vsakega globalnega dogajanja, kar je po njegovem mnenju oblika samozavajanja.

Po poročanju Axios-a je srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Washingtonu zaznamovala napetost zaradi vprašanja normalizacije odnosov z Izraelom.

Varnostni svet in Generalna skupščina Združenih narodov sta uradno začela postopek iskanja novega generalnega sekretarja s poslanim pismom državam članicam. Pozvali so tudi k razmisleku o ženski kandidatki za ta položaj.

V prometni nesreči, v kateri je bil udeležen konvoj madžarskega premierja Viktorja Orbána, so bili štirje člani protiteroristične enote (TEK) prepeljani v bolnišnico. Orbán sam v nesreči ni bil poškodovan in je zvečer že imel predavanje.

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Vladimir Putin je podpisal odlok, imenovan "Strategija ruske nacionalne politike do leta 2036", s katerim želi povečati število ljudi, ki se identificirajo kot Rusi in govorijo ruski jezik na ukrajinskih ozemljih, ki jih je Rusija zasedla. Cilj strategije je, da bi velika večina prebivalcev zasedenih vzhodnih ukrajinskih območij postala ruska.

Kuba je obtožila Združene države Amerike, da si prizadevajo za nasilno strmoglavljenje vlade v Venezueli. Kubanska vlada je opozorila, da je takšno agresivno ravnanje nevarno in neodgovorno ter bi lahko imelo hude posledice za celotno regijo. Kuba ZDA obtožuje tudi, da pripravljajo vojaško intervencijo v Venezueli, medtem ko Washington povečuje svojo vojaško prisotnost v regiji.

Volodimir Zelenski je prejel ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini od malo znanega 38-letnega nekdanjega vojaka, namesto pričakovanega Petea Hegsetha. Ta 'drone guy', kot ga imenujejo, je očitno postal Trumpov človek za Ukrajino.

Po tem, ko je policija v Indiji izpustila trgovca Bilala Ahmeda Wanija, vendar je njegovega sina zadržala v priporu zaradi preiskave smrtonosne eksplozije v New Delhiju, se je Wani zažgal. 55-letni prodajalec suhega sadja je bil zdravljen v treh bolnišnicah, a je dan kasneje umrl. Dogodek se je zgodil v času, ko Indija zaostruje varnostne ukrepe v spornem Kašmirju.

Venezuelanski minister za notranje zadeve in pravosodje, Diosdado Cabello, je ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia obtožil, da je "imbecil" in ima "osvajalske težnje". Obtožbe so prišle v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki se medsebojno obtožujeta povezav s trgovino z drogami. Cabello je izjavil, da je nemogoče najti bolj "imbecilnega" državnega sekretarja od Rubia.

Ameriška vlada je ponudila rekordno vsoto denarja za informacije, ki bi pripeljale do aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Diaspora v ZDA je pozdravila ta ukrep kot močan signal.

V zadnjih 25 letih je bila moč v Venezueli v rokah chavizma, političnega gibanja, ki se sooča z negotovostjo zaradi naraščajoče vojaške prisotnosti ZDA na Karibih.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izrazil upanje, da bodo v Istanbulu potekala neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom o rešitvi ukrajinskega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki začenja postopek za označitev posameznih vej Muslimanske bratovščine v Libanonu, Jordaniji in Egiptu za tuje teroristične organizacije. Ukrep bi lahko odprl pot obsežnim sankcijam proti tej vplivni islamistični mreži na Bližnjem vzhodu. Trump je dejal, da se je vojaško krilo libanonske veje Muslimanske bratovščine pridružilo Hamasu, Hezbolahu in palestinskim frakcijam pri izvajanju napadov.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je v Nacionalni palači sprejela honduraško predsednico Xiomaro Castro, kjer sta se sestali v zasebnem srečanju. Namen obiska je okrepiti dvostranske odnose med državama, ki je bil izveden v času pred volitvami v Hondurasu. Srečanje je poudarilo prizadevanja obeh vlad za utrditev skupne agende na regionalnih vprašanjih.

V Bakuju je bila ustanovljena platforma nevladnih organizacij (NVO), ki združuje organizacije članic Organizacije turških držav. Na forumu, ki ga je gostil Azerbajdžan, je bilo odločeno, da se prvo predsedstvo platforme dodeli Azerbajdžanu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obtožil ameriško obveščevalno agencijo CIA, da je odgovorna za poročila, ki povezujejo dva visoka vladna uradnika z disidenti nekdanje gverilske skupine FARC. Petro ni navedel konkretnih dokazov za svoje trditve.

Na zasedenem Zahodnem bregu se je nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci povečalo na rekordno raven, kar povzroča razseljevanje. Podobna politika kot v Gazi sili na tisoče Palestincev iz njihovih domov. Združene države Amerike medtem načrtujejo gradnjo kompleksov za nastanitev Palestincev v izraelskem delu Gaze.

Indija je ostro obsodila Kitajsko zaradi pridržanja ženske iz Arunachal Pradesha na letališču v Šanghaju. Indija poudarja, da je Arunachal Pradesh neločljiv del Indije in da to dejstvo ni sporno, ne glede na kitajska zanikanja. Kitajska še ni pojasnila svojih dejanj.

Črna gora namerava do jeseni 2026 uvesti vizume za državljane Rusije, da bi uskladila svojo vizumsko politiko s standardi Evropske unije. Napoved so potrdili na črnogorskem veleposlaništvu v Moskvi.

Ameriška vlada je uvedla vizumske omejitve Fritzu Alphonsu Jeanu, članu haitijskega prehodnega predsedniškega sveta, zaradi obtožb o podpori tolpam in drugim kriminalnim organizacijam. Ta poteza naj bi še poglobila politično nestabilnost v državi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pohvalil slovaškega premierja Roberta Fica, madžarskega premierja Viktorja Orbána in verjetnega prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša kot primere evropskih politikov, ki so pragmatični in jim je mar za svoje državljane. Lavrov je to izjavil v intervjuju za youtubovski kanal združenja Francosko-ruski dialog.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Ameriški predsednik Trump se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, pri čemer je Ši izjavil, da je "vrnitev Tajvana" del povojne mednarodne ureditve. Svet za kitajske zadeve je te trditve zavrnil kot izkrivljanje zgodovine druge svetovne vojne. Medtem je ameriški finančni minister potrdil, da je Trump sam poklical Ši Jinpinga in ponovil stališče ZDA glede Tajvana. Japonska naj bi popuščala glede Tajvana, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njen položaj.

Poslanec Domovinskega gibanja Stipo Mlinarić je izjavil, da vstop Srbije v Evropsko unijo ne bi smel biti pogojen z razkritjem podatkov o pogrešanih, temveč s priznanjem agresije in plačilom vojne odškodnine Hrvaški. Poudaril je, da je sprava s Srbijo možna šele, ko bo Srbija priznala agresijo in plačala odškodnino.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Združene države Amerike so uradno označile venezuelski Cartel de los Soles za tujo teroristično organizacijo in uvedle dodatne sankcije, povezane s terorizmom. Washington trdi, da so v skupino vključeni predsednik Nicolas Maduro in drugi visoki uradniki. Venezuela je te obtožbe zavrnila kot "absurdno laž". Povečujejo se ugibanja o poskusih strmoglavljenja socialističnega voditelja Nicolasa Madura s strani predsednika Donalda Trumpa zaradi velikega kopičenja ameriške vojske v bližini Venezuele.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se izogiba dvostranskim srečanjem z estonsko premierko Kajo Kallas zaradi njenih zapletenih odnosov z administracijo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, poroča Politico.