APDEJT.si

Med protestom proti aretacijam s strani Imigracijske in carinske uprave (ICE) v Massachusettsu je ženska pozabila dati svoj avto v parkirni položaj. Vozilo je zdrsnilo v jezero in potonilo. Posnetek prikazuje žensko, ki nemočno stoji na obali, medtem ko avto tone.

V Holyroodu se je zbralo približno 100 protestnikov proti srečanju skupine "Building Bridges With Israel". Medtem so v Pakistanu potekali množični protesti v Pakistanu, ki ga zaseda Jammu in Kašmir, zaradi česar je vlada izklopila internet in napotila enote Rangers. Hkrati poročajo o izraelskem zatiranju protestov.

V Berlinu je potekal množičen protest, ki je razkril naraščajoče razhajanje med stališčem javnosti in vlade glede genocida v Gazi. Izraelska policija je aretirala šest protestnikov v bližini Jeruzalema. V ZDA poteka preiskava proti Univerzi Nevada v Las Vegasu zaradi odziva na domnevni antisemitizem v povezavi s protesti proti izraelskim napadom na Gazo. Španski premier Pedro Sanchez je kritiziral vojno v Gazi kot iztrebljanje "neobrambnega ljudstva", Španija pa je prepovedala ZDA uporabo svojih baz za prevoz orožja v Izrael.

Češka je na svoj seznam sankcij dodala pet gruzijskih uradnikov, vključno z namestnikom ministra za notranje zadeve, tremi sodniki in tožilcem, zaradi njihove vloge v nasilnem zatiranju protestov v letih 2024 in 2025. Ta ukrep je bil sprejet na predlog zunanjega ministra Jana Lipavskega.

Nemška policija je aretirala sirskega državljana, ki je osumljen zločinov proti človečnosti, vključno z ubijanjem in mučenjem, ki naj bi jih zagrešil kot vodja milice v Alepu leta 2011. Osumljenec naj bi vodil prorežimsko milico v zgodnjih mesecih sirske državljanske vojne.

Podpis nove direktive o nacionalni varnosti pod predsednikom Trumpom je razširil zvezna pooblastila za 'motenje' posameznikov ali skupin, ki 'spodbujajo nasilje'. Kritiki opozarjajo, da ta direktiva potencialno kriminalizira nestrinjanje in protestno dejavnost, s čimer se povečuje avtoritarnost v ZDA.

Japonska je vložila protest pri Kitajski zaradi izvajanja oceanskih raziskav v japonski izključni ekonomski coni (IEZ). Japonska je opazila kitajsko plovilo na jugozahodu države in zahteva prekinitev teh dejavnosti. Poleg tega se Tokio in Peking soočata s ozemeljskim sporom glede skupine otokov pod japonsko upravo v Vzhodnem Kitajskem morju. Tibetanci, Južni Mongoli in Ujguri pod kitajsko okupacijo so skupaj s kitajskimi demokrati, predstavniki Tajvana, Hongkonga in japonskimi podporniki organizirali protestni pohod in seminar v Tokiu proti kitajski okupaciji.

Izraelsko sodišče je obsodilo sedem oseb na 12 do 14 let zapora zaradi lynch žrtve judovskega porekla v Lod leta 2021, ki ga je označilo za teroristično dejanje. Do lynch-a je prišlo med nasilnimi izgredi po Izraelu, ki so sledili smrtnemu streljanju na izraelskega Araba. V Tel Avivu je potekal protest, kjer so demonstranti zahtevali konec vojne v Gazi.

Izraelski kolesarski ekipi Israel Premier Tech so prepovedali udeležbo na italijanski dirki zaradi pomislekov glede javne varnosti in pričakovanih pro-palestinskih protestov, ki so povezani z dogajanjem v Gazi. V Izraelu medtem potekajo protesti, kjer množice pritiskajo na premierja Netanjahuja, da bi pristal na prekinitev ognja. Netanjahu naj bi se srečal s Trumpom v času, ko se Izrael sooča z izolacijo zaradi vojne v Gazi.

V Združenih državah Amerike so potekali protesti proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. V New Yorku je skupina Neturei Karta protestirala pred hotelom, kjer je bival Netanjahu, zaradi aretacij študentov ješive, ki so se uprli služenju vojske v izraelski obrambni vojski (IDF). V Detroitu in Milwaukeeju so prav tako potekali protesti ob Netanjahujevem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov. Poleg tega je Neturei Karta protestirala v Washingtonu, D.C., med srečanjem Netanjahuja s predsednikom Trumpom. Članek na JNS.org pa trdi, da nasprotniki na enak način napadajo Netanjahuja kot so nekoč Jabotinskega, pod pretvezo 'reševanja demokracije'.

Osebje afganistanskega konzulata v Bonnu je množično odstopilo zaradi nestrinjanja z nemško politiko deportacij v Afganistan. Zaposleni so protestirali proti odločitvi Nemčije, ki po njihovem mnenju ogroža varnost afganistanskih državljanov in njihovih dokumentov. Po poročanju naj bi Dobrindt za izvajanje deportacij v državo spustil predstavnike Talibov.

V Tadžikistanu 11 organizacij opozarja, da oblasti že deset let krivično zadržujejo odvetnika za človekove pravice Buzurgmehra Yorova, ki prestaja 23-letno zaporno kazen zaradi uveljavljanja svojih človekovih pravic. V Pakistanu je protiteroristično sodišče v Rawalpindiju zaslišalo tri dodatne priče v primeru proti nekdanjemu premierju Imranu Khanu zaradi nasilnih protestov pred generalštabom vojske.

V Indiji so protesti v vzhodnem Ladaku, ki so izbruhnili zaradi gladovne stavke za državnost in ustavne zaščite, eskalirali v nasilje, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe. V Bangladešu so med protestom zaradi posilstva najstnice v Khagrachhariju izbruhnili spopadi, v katerih so bili ubiti trije ljudje, štirje pa so bili ranjeni. V Peruju je bilo v protikorupcijskih protestih proti vladi Dine Boluarte ranjenih najmanj 19 ljudi, vključno s policistom.

Turčija se je pridružila Španiji, Italiji in Grčiji pri spremljanju mednarodne flotilje, ki prevaža pomoč za Gazo in pluje proti vzhodu čez Sredozemsko morje. Flotiljo spremljajo turški brezpilotni letalniki kljub opozorilom Izraela, naj se misija ustavi. Prihod flotilje v Gazo se pričakuje v približno štirih dneh.

V okrožju Khagrachhari v Bangladešu je izbruhnilo nasilje po protestih zaradi skupinskega posilstva šolarke. V nasilju so bili ubiti najmanj trije pripadniki avtohtonega prebivalstva, na stotine pa je bilo ranjenih. Dogodek je sprožil obsodbe s strani organizacij za človekove pravice, kulturnih in političnih skupin.

Študenti Fakultete političnih znanosti, ki so blokirali fakulteto, so pozvali k protestu pred policijsko postajo v ulici Majke Jevrosime v Beogradu zaradi aretacije kolega pred RTS-om. V Novem Pazaru pa so študenti pozvali k protestu "Sačuvajmo univerzitet" zaradi razmer na Državnem univerzitetu.

V Berlinu je potekal množičen protest proti vojni v Gazi. Organizatorji, med katerimi so bili Levica, nevladne organizacije in judovska protisionistična združenja, so ocenili, da se je zbralo približno 50.000 do 100.000 ljudi. Policija je število udeležencev ocenila na 60.000. Protest je potekal mirno.

V Indiji so protesti v vzhodnem Ladaku, ki so izbruhnili zaradi lakote in zahtev po državnosti in ustavnih zaščitah, prerasli v nasilje, pri čemer so umrle štiri osebe. V Peruju je bilo v protestih proti vladi in kongresu ranjenih najmanj 19 ljudi, vključno s policistom. V Bangladešu so med protesti zaradi posilstva najstnice v Khagrachhariju v spopadih umrle tri osebe, štiri pa so bile ranjene, pri čemer je bilo poškodovanih tudi 11 vojakov in novinarjev.

Iran je obesil Bahmana Choobiasla, obtoženega vohunjenja za Izrael, kar je del največjega vala usmrtitev v zadnjih desetletjih. Istočasno je Iran uradno vložil oster protest pri Združenih narodih zaradi obvestila o ponovni uporabi prekinjenih resolucij proti Iranu, kar iranski predstavniki ocenjujejo kot pravno neutemeljeno in kršitev Ustanovne listine ZN.

Trumpova administracija je vložila pritožbo zaradi antisemitizma proti sistemu Kalifornijske državne univerze (CSU). Donald Trump je promoviral 'med beds' za ameriške bolnišnice, kar je sprožilo posmeh Jakea Tapperja. Alphabet bo Donaldu Trumpu plačal 22 milijonov dolarjev v poravnavi tožbe zaradi začasne ukinitve YouTube računov po dogodkih 6. januarja. Mark Levin je obtožil podpredsednika Vancea uhajanja protizraelskih sporočil iz Bele hiše in s tem spodkopavanja premierja Netanjahuja.

Proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji ponovno osvojila večino, kar bo omogočilo nadaljevanje proevropskega usmerjanja države in prizadevanja za vstop v EU. Kljub močnemu vplivu Moskve je proevropska usmeritev zmagala, kar pomeni poraz za rusko usmerjeno opozicijo in Putina.

Moldavska policija je izdala opozorilo, da naj bi določene skupine ljudi načrtovale destabilizacijo države z organiziranjem protestov, ki naj bi se začeli po polnoči in se nadaljevali v ponedeljek. Opozorilo prihaja v času napetosti po volitvah, ko je Igor Dodon pozval svoje podpornike na ulice.

V Peruju so mladi znova protestirali proti predsednici Dini Boluarte zaradi pokojninske reforme in korupcije. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je bilo ranjenih več policistov, protestnikov in novinarjev. V Italiji je prišlo do spopadov med propalestinskimi protestniki in policijo v Torinu, pri čemer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Protesti so del širših demonstracij po državi pred velikim shodom, načrtovanim v Rimu.

Med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahua na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je delegacija Črne gore ostala sedeti, kar je sprožilo ogorčenje in razočaranje v Pokretu solidarnosti s Palestino. Medtem ko so delegati številnih držav, tudi tistih, ki tradicionalno podpirajo Izrael, zapustili dvorano v znak protesta proti zanikanju trpljenja palestinskega naroda, je predstavnica Črne gore ostala neaktivna. S tem dejanjem se je Črna gora pasivno postavila na napačno stran, menijo kritiki.

V Damasku so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi, kritizirali arabske voditelje in izrazili solidarnost z odporom. Kolesarsko ekipo Israel–Premier Tech so zaradi varnostnih pomislekov umaknili z dirke Giro dell’Emilia, potem ko so protestniki prekinili dirko Vuelta a Espana. V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov na največjih pro-palestinskih demonstracijah v Nemčiji doslej. V Južni Afriki so protestniki pozvali k končanju genocida v Gazi.

Članki izpostavljajo zaskrbljenost glede potencialnih posledic politike Donalda Trumpa. Prvi članek opozarja na nevarnost, da bi avtokratski voditelj, ki se boji za svojo prihodnost, lahko sprožil novo svetovno vojno. Drugi članek poroča o protestih v Združenem kraljestvu ob Trumpovem drugem državniškem obisku, ki jih je organizirala koalicija več kot 50 sindikatov in dobrodelnih organizacij.

V New Yorku so potekali množični protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi med govorom Benjamina Netanjahuja v Združenih narodih. Stotine protestnikov se je zbralo na Times Squareu, kjer so izražali svoje nestrinjanje z izraelsko politiko. Medtem v Evropi poteka razprava o morebitni izključitvi Izraela iz UEFA zaradi vojne v Gazi. O tem naj bi odločali v začetku novembra, razprava pa se je razširila tudi na področje športa.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

V Ženevi se je v soboto zbralo med 6.000 in 10.000 ljudi, ki so protestirali v znak solidarnosti s Palestino. Protest je organiziralo gibanje BDS (Boycott, Désinvestissement et Sanctions). Po ocenah policije je to največji propalestinski shod v Ženevi po letu 2023.

Bangladeška diaspora je protestirala pred sedežem ZN v New Yorku proti Muhammadu Yunusu, obtožujoč ga povečanja zločinov nad manjšinami in spreminjanja Bangladeša v državo, podobno talibanom. Protestniki so vzklikali "Vrnite se v Pakistan". Yunus je nagovoril 80. Generalno skupščino ZN.

Osem srbskih državljanov ostaja ujetih na Madagaskarju zaradi nasilnih protestov, ki so izbruhnili v tej otoški državi. Potniki, ki bi se morali vrniti v Srbijo že v petek, se trenutno nahajajo na letališču, vendar jim razmere ne dopuščajo odhoda. Med njimi sta tudi dva srčna bolnika, ki jima zaloge zdravil počasi pojenjajo.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Novinar in kolumnist Nino Đula, urednik Jutarnjega lista, se bo dubrovniški publiki predstavil kot slikar na razstavi v Kazališču Marina Držića. Medtem pa direktor Skijališča Črne Gore čaka z odstopom s funkcije do novih volitev, po mnenju Agencije za preprečevanje korupcije (ASK), ker je istočasno opravljal funkcijo odbornika in člana upravnega odbora Turistične organizacije Kolašin.

Egipt naj bi blokiral lastno flotiljo Sumud, ki naj bi plula v Gazo, pri čemer prostovoljci poročajo, da oblasti še niso odobrile njihovega načrta. Lastnik enega od čolnov se je umaknil zaradi varnostnih pomislekov. Medtem pa so havajski državni senatorji in poslanci zaključili obisk v Izraelu, ki ga je organiziralo in financiralo izraelsko zunanje ministrstvo. Obisk je bil deležen kritik zaradi domnevnih rasističnih politik apartheida Izraela.

Po poročanju haaretz.com je izraelski napad na Iran povzročil krivico nasprotnikom režima v Iranu. Iranski novinarji opisujejo, kako režim zatira proteste in kako so reševalna vozila postala orožje proti protestnikom, ter zakaj je izraelski napad okrepil vladavino ajatol. Uncutnews.ch poroča, da je MI6 izumil iransko prevaro z jedrskim orožjem. Varnostni svet ZN pa je zaradi iranskega jedrskega programa ponovno uvedel stroge gospodarske sankcije proti Iranu. Middleeasteye.net poroča, da je iranski zunanji minister Araghchi dejal, da so inšpektorji v Iranu, medtem ko je Varnostni svet ZN pripravljen ponovno uvesti sankcije.

V Damasku so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi in kritizirali arabske voditelje zaradi ignoriranja palestinske stiske. Izrazili so solidarnost z odporniškim gibanjem. Hkrati je v Worcesterju potekal protest Palestine Solidarity Campaign, ki je pozival k bojkotu blagovnih znamk, ki naj bi podpirale izraelske akcije v Gazi. Protest je bil del kampanje 'Ne kupuj apartheida'.

V Arizoni je republikanski poslanec pozval k usmrtitvi kongresnice iz Washingtona, Pramile Jayapal, zaradi pozivanja k protestom proti Trumpu. ZDA so preklicale vizum predsedniku Kolumbije, Gustavu Petru, po tem, ko je pozval ameriške vojake, naj ne upoštevajo Trumpa. Razpravljalo se je o moči javnega pritiska proti avtokratskim težnjam v politiki, po ponovni uvedbi oddaje Jimmyja Kimmela.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetljivih dejanj" med pro-palestinskim protestom v New Yorku. Petro je bil posnet, kako poziva ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, in poziva k globalnim oboroženim silam za osvoboditev Palestincev. Protesti so potekali pred sedežem Združenih narodov. V Portlandu so protestniki zahtevali, da senator Ron Wyden nasprotuje genocidu v Gazi.

Turčija se je pridružila pozivom k izključitvi izraelske nogometne reprezentance iz mednarodnih tekmovanj zaradi vojne v Gazi. Turčija je postala prva članica UEFA, ki je javno pozvala k suspenzu Izraela. Poleg tega je komisija Združenih narodov uradno razglasila, da je Izrael zagrešil genocid nad Palestinci v Gazi, kar je povzročilo še več pozivov k njegovi izključitvi iz nogometnih tekmovanj.

Ameriški State Department je preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "nesmotrnih in vnetljivih dejanj" med obiskom v New Yorku. Petro naj bi pozival ameriške vojake, naj ne spoštujejo ukazov in spodbujajo nasilje.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

ZDA so preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih dejanj na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozival ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Trumpa. Kolumbijski predsednik je odgovoril, da ukrep krši mednarodno pravo in pravila diplomatske imunosti. ZDA so Petrova dejanja označile za 'vnetljiva'.

V Worcesterju je Palestine Solidarity Campaign organizirala protest proti blagovnim znamkam, ki po njihovem mnenju podpirajo izraelske akcije v Gazi, kar je del kampanje 'Ne kupuj apartheida'. V New Yorku pa so protestniki izrazili ogorčenje nad genocidom nad Palestinci, kar je motilo srečanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na 80. Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku je sprožil burne odzive. Medtem ko so ga nekateri delegati pozdravili s ploskanjem in navijanjem, so ga drugi izžvižgali, številni pa so celo zapustili dvorano v znak protesta. Delegacija Bosne in Hercegovine je bila med tistimi, ki so protestno zapustili dvorano pred njegovim govorom. Netanjahu je v svojem govoru branil izraelsko vojno v Gazi, zanikal genocid in kritiziral Iran, hkrati pa se je zahvalil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Benjamin Netanyahu, izraelski premier, je med govorom v Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) naletel na močan odziv. Medtem ko je nagovarjal zbrane, so številni delegati zapustili dvorano, zunaj pa so potekali množični protesti. Netanyahu je v svojem govoru dejal, da bi Hamas lahko končal vojno takoj. Prav tako je nagovoril talce in jim obljubil, da jih bo pripeljal domov.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred जनरलno skupščino ZN je bil zaznamovan s protesti in nasprotovanji. Številni delegati so zapustili dvorano v znak protesta, medtem ko so drugi ploskali. Osrednja tema govora je bila situacija v Gazi. Hkrati so v New Yorku potekali množični protesti, kjer so demonstranti obsojali izraelsko vojaško ofenzivo v Gazi in zahtevali prekinitev stradanja prebivalstva.

Alžirija je zavrnila pristojnost Meddržavnega sodišča (CIJ) v primeru sestreljenega drona, ki ga je uničila njihova vojska, kar je povzročilo prekinitev postopka in ponovno zaostrilo diplomatske napetosti z Malijem. Malijska vlada je sporočila, da je CIJ prejel alžirsko zavrnitev pristojnosti 19. septembra 2025. Hkrati so v Senegalu po zaslišanju pred preiskovalno komisijo Višjega sodišča izpustili Mansourja Fayeja in ga postavili pod sodni nadzor, pri čemer naj bi pri njegovi izpustitvi imeli ključno vlogo Assome Diatta in direktor notranje trgovine.

Turška nogometna zveza je pozvala FIFA in UEFA, da zaradi "genocidnih napadov" na Gazo izključita Izrael iz vseh športnih tekmovanj. Kampanja "Game Over Israel" poziva k izključitvi Izraela iz mednarodnega nogometa, pri čemer navajajo, da je bilo v Gazi ubitih več kot 800 športnikov, večinoma nogometašev.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred जनरलनो skupščino ZN v New Yorku je izzval burne odzive. Številne delegacije so protestno zapustile dvorano, medtem ko so drugi ploskali. Netanjahu je v svojem govoru kritiziral države, ki priznavajo Palestino, in jih obtožil nagrajevanja teroristov. Osredotočil se je na razmere v Gazi in pri tem uporabil nenavadne metode, kot so kviz vprašanja in risanje po zemljevidu. Njegov govor je bil preko zvočnikov slišen tudi v Gazi.