APDEJT.si

Nekdanji varnostnik na ameriškem veleposlaništvu v Norveški je bil obsojen vohunjenja za Rusijo in Iran. 28-letnega Norvežana so obsodili na tri leta in sedem mesecev zapora. Obtožen je bil, da je od marca do novembra 2024 Rusom in Irancem posredoval načrte in informacije o dejavnostih ameriškega veleposlaništva v zameno za plačilo. Tožilstvo je zahtevalo šest let in štiri mesece zapora.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo »arbitrarne« obsodbe Cécile Kohler in Jacquesa Parisa, ki sta v Iranu zaprta od leta 2022 in obtožena vohunjenja v korist Izraela. Njuno izpustitev so nedavno omenjali tako francoski kot iranski predstavniki. Družina izraža zaskrbljenost za njuno preživetje.

Trumpova administracija je odpravila politiko, ki je prepovedovala izvajanje imigracijskih zakonov v bolnišnicah, kar je povzročilo strah in zmedo. James Comey je zmagal v sodnem sporu glede dokazov v zvezi s kazensko obtožnico. Med protestom v Chicagu so zvezni agenti uporabili solzivec, pri čemer je bilo izpostavljenih 13 policistov. Producentka lokalne televizije v Chicagu je bila pridržana med aktivnostmi ICE.

V Baliju bodo trije avstralski državljani obtoženi načrtovanega umora Zivana Radmanovica, ki je bil ustreljen junija. Če bodo spoznani za krive, jim grozi smrtna kazen. Umor se je zgodil v luksuzni vili.

Iranska sodišča so obsodila dva francoska državljana na dolge zaporne kazni zaradi vohunjenja v korist Francije in Izraela. Kljub temu, da se domneva, da gre za Cecile Kohler in Jacquesa Parisa, francosko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati obsodbe.

Visoki člani kabineta predsednika Donalda Trumpa so bili kritični do prihajajočih protestov "No Kings", ki so bili prvič organizirani junija in so potekali proti avtoritarnosti in korupciji v vladi. Konservativni analitik David French pa je v članku za New York Times pohvalil sodnika, ki ga je imenoval Trump, ker je razkril politično dvoličnost Trumpa in njegovih podpornikov.

Albanski premier Edi Rama je pozval albanske državljane iz Albanije, Kosova, Severne Makedonije in diasporo, da se udeležijo protesta v Tirani, ki bo namenjen podpori nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Protest naj bi potekal v petek ob 17. uri.

Nacionalno združenje sodnikov v Nigeriji (NAJN) je bilo sprejeto v Mednarodno združenje sodnikov (IAJ). Sprejem je bil uradno potrjen na 67. letnem srečanju IAJ v Bakuju, Azerbajdžan, s čimer je Nigerija postala 93. članica te globalne organizacije. Glavna sodnica Nigerije, Kudirat Kekere-Ekun, je pohvalila ta dosežek in poudarila njegov pomen za nigerijsko sodstvo.

V Bostonu so se pro-palestinski protesti sprevrgli v nasilje, kar je povzročilo aretacije in poškodbe policistov. V Maroku so aretirali študente zaradi tiskanja sloganov "Svobodna Palestina" na nogometne majice. V Mjanmaru je vojska priznala napad na verski festival, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, tudi otroci. Fundacija za boj proti krivicam obsoja policijsko nasilje nad novinarji v Franciji med protesti. V Pakistanu so protestniki stranke Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP) poskušali korakati proti Islamabadu, kar je povzročilo spopade s policijo v Lahoreju. V Portlandu se je protestom proti ICE pridružila oseba v kostumu žabe. V Ambridgeu poteka tožba proti policiji zaradi aretacij protestnikov, ki so opazovali patruljo ICE.

V Indiani so z usmrtitvijo z injekcijo izvršili smrtno kazen nad Royem Leejem Wardom zaradi posilstva in umora 15-letne Stacy Payne v okrožju Spencer leta 2001. To je bila tretja usmrtitev v državi Indiana, odkar so jo ponovno uvedli.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo zahtevo nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja za izpustitev iz pripora do sojenja. Sodišče je to odločitev sprejelo, ker meni, da obstaja nevarnost pobega.

Moški je bil v Huddersfieldu spoznan za krivega umora 16-letnega sirskega begunca Ahmada Al Ibrahima. Al Ibrahim je v Veliko Britanijo pribežal iz Homsa po poškodbah v bombnem napadu. Umor se je zgodil, ko je Al Ibrahim mimogrede obšel obtoženčevo dekle na prometni nakupovalni ulici.

V Vatikanu naj bi prišlo do nesoglasij med Izraelom in Svetim sedežem zaradi stališč glede izraelsko-palestinskega konflikta. Medtem je v Italiji matemetik Piergiorgio Odifreddi sprožil ogorčenje z izjavo, da je 7. oktober, dan napada Hamasa na Izrael, "dan palestinskega odpora". Njegova izjava je razjezila voditelja Davida Parenza v oddaji L'aria che tira na La7. Vzporedno s tem politični predstavniki pozivajo levo usmerjene stranke, naj se distancirajo od antisemitskih izjav in dejanj, ki so se pojavili v zadnjih dneh.

Sojenje proti dvema domnevnim kitajskim vohunoma v Združenem kraljestvu je propadlo, ker vlada ni želela uradno označiti Kitajske za grožnjo nacionalni varnosti. Vodstvo tožilstva (CPS) je izrazilo razočaranje in krivdo pripisalo vladi, ker ni zagotovila potrebnih izjav prič, ki bi potrdile ogrožajočo naravo kitajskega režima. Časopisi poročajo o obtožbah, da je Kitajska dobila 'prosto pot'.

Iransko sodišče je oprostilo Franco-Nemca Lennarta Monterlosa obtožb o vohunjenju. Aretiran je bil junija med 12-dnevno izraelsko-ameriško vojno proti Iranu.

Zvezni sodnik je začasno prepovedal predsedniku Trumpu, da bi v Portland poslal 200 pripadnikov Nacionalne garde. Trump pa je odobril napotitev Nacionalne garde v Chicago, kjer so prav tako izbruhnili protesti po posredovanju Ministrstva za domovinsko varnost. V Chicagu je bil v napadu z vozilom tarča tudi ICE. Svetovalec Trumpove administracije, Stephen Miller, je bil obtožen širjenja "propagande" v zvezi s sodnikom, ki je prepovedal napotitev garde v Portland.

Tri osebe iz Călărași in Strășeni v Moldaviji so bile poslane pred sodišče zaradi organiziranja nezakonitih migracij v Italijo. Obtoženi naj bi s ponarejanjem dokumentov omogočili več ljudem nezakonit prehod v Italijo, kjer naj bi jim obljubljali zaposlitev in romunske dokumente.

Vrhovno sodišče ZDA je znova dovolilo administraciji Donalda Trumpa, da odpravi začasno zaščito pred deportacijo za približno 300.000 venezuelskih migrantov. Sodišče je izdalo nujni odlok, s katerim je zadržalo odločitev nižjega sodišča v Kaliforniji, ki je sprva nasprotovala odpravi zaščite. Odločitev vrhovnega sodišča odpira možnost, da bodo venezuelski migranti izgubili zaščito pred deportacijo.

V Nikšiću bo sodišče izreklo sodbo Stevanu Simijanoviću, lažnemu diplomatu, ki so ga aretirali v Milanu na podlagi tiralice Črne gore. Simijanović se je po spremembi oblasti leta 2020 v Črni gori predstavljal kot ameriški diplomat, vendar je ameriška ambasada v Podgorici zanikala, da bi bil ameriški državni uslužbenec. Hkrati je bila zavržena kazenska prijava proti Luki Mihajloviću, študentu, ki ga je policija pretepla in privezala na bolniško posteljo, zaradi pomanjkanja dokazov. Mihajlović je bil izpuščen iz pripora.

Vojaško sodišče v Demokratični republiki Kongo je nekdanjega predsednika Josepha Kabilo v odsotnosti obsodilo na smrt zaradi veleizdaje in vojnih zločinov. Kabila naj bi bil soodgovoren za zavzetje delov vzhodnega Konga s strani milice M23. Poleg tega mora 54-letnik plačati več milijard dolarjev kazni. Zoper sodbo ni pritožbe.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Oberlandesgericht Dresden je nekdanjega sodelavca politika AfD Maximiliana Krah, Jiana G., obsodilo na štiri leta in devet mesecev zapora zaradi vohunjenja za kitajske oblasti. Jian G. je bil spoznan za krivega posredovanja zaupnih informacij Kitajski in vohunjenja za disidenti.

V Tadžikistanu 11 organizacij opozarja, da oblasti že deset let krivično zadržujejo odvetnika za človekove pravice Buzurgmehra Yorova, ki prestaja 23-letno zaporno kazen zaradi uveljavljanja svojih človekovih pravic. V Pakistanu je protiteroristično sodišče v Rawalpindiju zaslišalo tri dodatne priče v primeru proti nekdanjemu premierju Imranu Khanu zaradi nasilnih protestov pred generalštabom vojske.

Iraško sodišče je moškega obsodilo na dosmrtni zapor zaradi trgovine z ljudmi, ker je rekrutiral Iračane za boj na strani Rusije proti Ukrajini. Sodišče v Najafu je v izjavi navedlo, da je obsojeni "oblikoval skupine in jih poslal v boj v tujino".

Iran je usmrtil Bahmana Choubija Asla, ki ga je označil za enega najpomembnejših izraelskih vohunov. Iranske oblasti trdijo, da je Asl sodeloval z izraelsko obveščevalno službo in imel dostop do pomembnih podatkovnih baz Islamske republike.

Kitajsko sodišče je obsodilo na smrt 11 članov mafijske družine, ki je mesto v Mjanmaru spremenila v središče za igre na srečo, droge in centre za prevare. Njihovo delovanje je bilo ocenjeno na več kot 1,4 milijarde dolarjev. Skupina je bila obtožena tudi ubijanja delavcev, ki niso bili poslušni.

Vrhovno sodišče ZDA je pritrdilo Trumpovi administraciji pri zadržanju 4 milijard dolarjev pomoči v tujini, ki naj bi potekla 30. septembra. Sodišče s konservativno večino je dovolilo nadaljnjo zamrznitev sredstev, pri čemer so se trije liberalni sodniki s tem niso strinjali.

Alžirija je zavrnila pristojnost Meddržavnega sodišča (CIJ) v primeru sestreljenega drona, ki ga je uničila njihova vojska, kar je povzročilo prekinitev postopka in ponovno zaostrilo diplomatske napetosti z Malijem. Malijska vlada je sporočila, da je CIJ prejel alžirsko zavrnitev pristojnosti 19. septembra 2025. Hkrati so v Senegalu po zaslišanju pred preiskovalno komisijo Višjega sodišča izpustili Mansourja Fayeja in ga postavili pod sodni nadzor, pri čemer naj bi pri njegovi izpustitvi imeli ključno vlogo Assome Diatta in direktor notranje trgovine.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Španski sodnik Santiago Pedraz je predlagal sojenje Davidu Moralesu Guillénu, direktorju španskega varnostnega podjetja, ki je med letoma 2015 in 2018 opravljalo varnostne storitve na ekvadorski ambasadi v Londonu. Morales je obtožen vohunjenja za ustanovitelja Wikileaksa, Juliana Assangea, med njegovim azilom. Namestil naj bi kamere, ki so snemale pogovore z vodilnimi svetovnimi osebnostmi, informacije pa naj bi posredoval "prijateljem ZDA". Sojenje bo potekalo na španskem državnem sodišču.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Kitajske oblasti so pozvale k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Zhang Yadi, zagovornice tibetanskih pravic, ki je bila študentka v Franciji. Organizacija Human Rights Watch opozarja, da bi jo lahko obsodili po členu 103(2) kitajskega kazenskega zakonika, ki prepoveduje "spodbujanje drugih k razdelitvi države". Hkrati so Združeni narodi in skupine za človekove pravice obsodili obsodbo kitajske novinarke Zhang Zhan, ki je bila že drugič obsojena na štiri leta zapora zaradi poročanja o dogajanju v Wuhanu med izbruhom COVID-19. Obtožba se pogosto uporablja za zatiranje kritikov vlade.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

Egiptovske oblasti so sporočile, da je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, pomemben aktivist, ki je bil zadnjih 12 let skoraj neprekinjeno v zaporu. Predsedniški urad je sporočil, da je bilo pomiloščenih še pet drugih zapornikov. Na Filipinih je palača zanikala trditve nekdanjega guvernerja Ilocos Sura, Luisa "Chavita" Singsona, da sta prva dama Liza Araneta-Marcos in poslanec Martin Romualdez financirala zamaskirane izgrednike, ki so povzročali nemire med nedeljskimi protikorupcijskimi protesti.

Murillo Diosa Luis Alfonso, kolumbijski državljan, je bil v Romuniji obsojen na šest let zapora zaradi poskusa diverzije. Načrtoval je, da bo na ukaz osebe, ki prebiva v Ruski federaciji, izvedel sabotaže na strateških ciljih v okrožju Ilfov. Visoko sodišče v Romuniji je potrdilo obsodbo.

Na cestninski postaji Saint-Arnoult-en-Yvelines v Franciji so zasegli 1,5 tone kokaina, skritega v tovornjaku. Voznika so aretirali in ga privedli pred preiskovalnega sodnika, ki bo odločal o njegovi priporu. Zasegli so 1264 paketov kokaina.

V Ankari je dan pred obravnavo sodnega postopka proti članom opozicijske stranke CHP potekal množičen protest proti vladi predsednika Erdogana. Protestniki, katerih se je zbralo najmanj 50.000, so pozvali k odstopu Erdogana.

Ruska aktivista Anastasia Zinovkina in Artem Gribul sta bila v Gruziji obsojena na osem let in šest mesecev zapora zaradi obtožb v zvezi z drogami. Njuna aretacija je bila decembra 2024 med protivladnimi protesti v Tbilisiju. Sodba je druga tovrstna obsodba v primerih, povezanih z drogami in protesti, ki izhajajo iz lanskih proevropskih in protikorupcijskih demonstracij.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in 3 mesece zapora zaradi organiziranja poskusa državnega udara leta 2022, ki pa ni uspel zaradi pomanjkanja podpore vojaškega vrha. Obsodba je sprožila takojšnje odzive v Čilu, vključno s komentarji Joséja Antonia Kasta, ki je obsodbo izpodbijal, kar je povzročilo ostre odzive.

V bližini avstrijskega kraja Ansfelden (okrožje Linz-Land) je policija aretirala štiri moške iz Hrvaške in Bosne, ki so poskušali prodati deset kilogramov kokaina. Ulična vrednost zaseženih drog znaša skoraj milijon evrov. Do aretacije je prišlo po obsežni preiskavi avstrijskega Zveznega kriminalističnega urada in deželnega kriminalističnega urada Zgornje Avstrije.

Sodišče v Johannesburgu je sedem kitajskih državljanov obsodilo na 20 let zapora zaradi trgovine z ljudmi in prisilnega dela. Obsojeni so tihotapili 91 državljanov Malavija v Južno Afriko in jih prisilili k delu v tovarni. Štiri moške in tri ženske so spoznali za krive trgovine z ljudmi in ugrabitve.

Višje deželno sodišče v Düsseldorfu je izreklo dosmrtno zaporno kazen in odredilo varnostni pripor za storilca napada z nožem v Solingenu, ki se je zgodil poleti 2024 med »Festivalom raznolikosti«. Napadalec je bil spoznan za krivega umora treh ljudi.

Vrhovno sodišče ZDA je odločilo v korist agencije ICE glede racij in ustavljanj na podlagi rasnega profiliranja v Los Angelesu. Trumpova administracija prosi Vrhovno sodišče za dovoljenje zadržanja milijard dolarjev pomoči tujini. Mike Johnson brani Donalda Trumpa v zvezi z zadevami Epsteina. Bela hiša zanika, da bi od USTA zahtevala cenzuro reakcij na Trumpovo pojavljanje na US Openu. Demokrati v obrambni zakon vključujejo skrajno leve amandmaje, usmerjene proti Trumpu. John Oliver kritizira Trumpov napad na visoko šolstvo.

Več kot sto južnokorejskih žensk, ki so bile prisiljene delati kot prostitutke za ameriške vojake, nameščene v Južni Koreji, je vložilo tožbo proti Združenim državam Amerike. Ženske obtožujejo ameriško vojsko zlorabe in zahtevajo opravičilo. Po navedbah zgodovinarjev in aktivistov naj bi več deset tisoč Južnokorejk delalo v državnih bordelih za ameriške vojake.

Gürsel Tekin je, kljub protestom in varnostnim ukrepom, vstopil v prostore CHP v Istanbulu. Medtem ko je vstopal v vozilo pred sedežem stranke, so nanj metali steklenice z vodo in druge predmete. Protestniki so napadli policijski avtobus, policija pa je odgovorila s solzivcem.

Donald Trump naj bi v svojem drugem mandatu izkoriščal predsedniško moč za osebne obračune, pri čemer naj bi ciljal na univerze, medijske hiše, odvetniške družbe in posameznike, ki mu niso všeč. Medtem ko nekateri kritiki menijo, da Trump s tem zlorablja svoj položaj, drugi opozarjajo na obstoj nasprotujočih si narativov o njegovem vodenju in upravljanju vladnih agencij.