APDEJT.si

Francoski predsednik Emanuel Macron je na videokonferenci koalicije voljnih izrazil upanje, da obstaja možnost za trajen mir v Ukrajini. Opozoril je, da je nujen pogoj za dober mir vrsta močnih varnostnih jamstev, ki ne smejo ostati zgolj na papirju.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Papa Leon XIV. je med nedeljskim nagovorom Angelus izrazil globoko žalost zaradi ugrabitve 315 ljudi v Nigeriji, med njimi tudi študentov in duhovnikov. Pozval je oblasti, da nemudoma ukrepajo in zaščitijo izobraževalne in verske skupnosti. Poudaril je, da gre za eno največjih ugrabitev v državi.

Indijski premier Narendra Modi je na srečanju IBSA poudaril, da so reforme Varnostnega sveta ZN nujne in ne več le možnost. Modi je predlagal institucionalizacijo srečanj svetovalcev za nacionalno varnost držav IBSA (Indija, Brazilija, Južna Afrika) z namenom krepitve varnostnega sodelovanja. Izpostavil je, da lahko IBSA v času globalne razdrobljenosti ponudi sporočilo enotnosti, sodelovanja in človečnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo prihodnji teden obiskal Kirgizijo, kjer se bo v Biškeku udeležil vrha Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB). To je sporočil Pavel Zarubin, avtor in sovoditelj oddaje »Moskva. Kremelj. Putin«.

Združene države pripravljajo predlog, ki vključuje preučitev morebitne vojaške pomoči Nigeriji, je ta teden dejal visoki uradnik State Departmenta. Predlog vključuje tudi možnost uvedbe sankcij.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.

V Izraelu poteka razprava o uvedbi smrtne kazni za "terorizem", pri čemer ekstremni finančni minister meni, da bi jo lahko uporabili tudi za Jude, ki sodelujejo z Iranom. Predlog je del širšega varnostnega načrta, ki ga obravnava izraelska vlada.

Število ugrabljenih učencev in učiteljev v napadu na katoliško šolo St. Mary's v nigerijski zvezni državi Niger je naraslo na več kot 300 otrok in 12 učiteljev.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da nasprotuje ustanovitvi palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo, saj meni, da bi takšna država predstavljala eksistenčno grožnjo Izraelu. Libanonski premier Navaf Salam je obtožil Izrael, da noče sodelovati v pogajanjih o končanju okupacije libanonskega ozemlja. Netanjahu je še dejal, da bo Izrael ponovno odprl prehod Rafa, ko bo Hamas predal trupla še treh talcev.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je od Irana zahteval, da v celoti sodeluje z agencijo in zagotovi natančne informacije o zalogah urana, obogatenega skoraj do stopnje orožja. IAEA je sprejela resolucijo, ki od Irana zahteva odgovore in dostop do jedrskih lokacij.

Minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, Timčo Mucunski, se je v Bruslju srečal z evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Na srečanju so potrdili močno zavezanost Severne Makedonije evropski integraciji in nadaljevanju reformnih procesov. Razpravljali so tudi o evropski perspektivi države, varnostnih izzivih in poglobitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal s šefom misije OVSE v Srbiji, Marcelom Peškom, in poudaril, da Srbija kljub izzivom še naprej vidi OVSE kot ključno platformo za varnostni dialog. Vučić se je zahvalil OVSE za podporo na poti Srbije k polnopravnemu članstvu v EU, pri čemer je Srbija odgovorno sprejela priporočila OVSE.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Ministri za evropske zadeve so ta teden potrdili nova pravila, ki bodo olajšala začasno ukinitev vizumske liberalizacije za državljane držav, ki niso članice EU, v določenih okoliščinah. EU je odobrila strožja pravila za ukinitev vizumov, ki bloku omogočajo lažjo zaustavitev potovanj brez vizumov za države, ki niso članice EU, zaradi kršitev človekovih pravic, varnostnih tveganj ali napetih političnih odnosov.

Črnogorsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Lukašika zaradi njegovih ostrih komentarjev glede sodelovanja Črne gore v Natovi misiji v Ukrajini. Veleposlanik je izjavil, da se je Podgorica odločila poslati vojake na usposabljanje.

Oblasti v Marseillu so ukinile varovanje ruskega generalnega konzulata, ki je bil februarja tarča napada pro-ukrajinskih aktivistov, je sporočil generalni konzul Stanislav Oranski.

V Kanadi so se v dveh mesecih zgodili štirje izpadi primarnih kontrolnih kioskov Kanadske agencije za mejne službe (CBSA) na nekaterih najbolj obremenjenih letališčih v državi. Predsednica CBSA, Erin O'Gorman, je priznala, da uporabljajo tako imenovane 'dediščinske sisteme'. Poleg zamud pri varnostnih pregledih na zračnih in kopenskih mejah ti izpadi opozarjajo na pravo zanemarjanje s strani Ottawe.

Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.

V Avstraliji se Liberalna in Nacionalna stranka sestajata, da bi razpravljali o doseganju neto ničelnih izpustov. Premier Albanese si prizadeva za sklenitev sporazumov s Fidžijem in Vanuatu.

Laburistična stranka v Avstraliji, pod vodstvom premierja Anthonyja Albaneseja, se zaradi preteklih izkušenj in želje po dolgoročni vladavini izogiba določenim političnim konfliktom. Strategija stranke je usmerjena v previdno vodenje države.

Finska obmejna straža je sporočila, da so iz države izgnali ruskega vojaka, ki je junija pri Kiteeu prestopil mejo iz Rusije na Finsko. Moški, ki je imel vojaško preteklost, je bil po prihodu na Finsko prijet.

Novi članki poročajo, da je Trump v intervjujih za različne medije Khana obtožil za naraščajočo stopnjo kriminala v Londonu in ga označil za 'gnusnega človeka', ki podpira kriminalce.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zavrnila možnost vojaške intervencije Združenih držav Amerike v Mehiki, potem ko je ameriški državni sekretar Marco Rubio predlagal sodelovanje. Sheinbaumova je poudarila, da ZDA ne načrtujejo vojaškega posredovanja in da ostajajo zavezane dvostranskemu sodelovanju.

Oblasti Slonokoščene obale so okrepile varnost na meji po prihodu nenavadnega števila beguncev iz Malija. Razlog za prihod beguncev so napadi oboroženih skupin na civiliste.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je kritiziral odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA bojkotirajo vrh G20 v Južni Afriki. Ramaphosa je dejal, da je to 'njihova izguba' in da politika bojkota ne deluje. Trump je bojkot utemeljil z domnevnimi kršitvami človekovih pravic v Južni Afriki, kar je Ramaphosa zavrnil.

Letalo iz Marseilla je pristalo v Kaliningradu, kjer naj bi se generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, srečal z direktorjem Rosatoma, Aleksejem Lihačevim. Srečanje bo potekalo v Kaliningradu, vendar podrobnosti o njegovi vsebini niso znane.

Izrael si prizadeva za sklenitev novega 20-letnega varnostnega sporazuma z Združenimi državami Amerike, da bi si zagotovil podporo ameriškega predsednika.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mahmoud je obiskal veleposlaništvo Somalije v Alžiriji, kjer se je seznanil z diplomatskimi aktivnostmi in dosežki. Obisk je izraz podpore somalijske vlade za izboljšanje odnosov med državama.

Vodja AfD, Tino Chrupalla, je bil ostro kritiziran, tudi znotraj lastne stranke, zaradi izjave, da mu Vladimir Putin "ni storil nič žalega". Kljub kritikam Chrupalla vztraja pri svojih stališčih glede Rusije.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

V južnokorejskem mestu Bucheon je 60-letni voznik s tovornjakom zapeljal v tradicionalno tržnico, pri čemer sta umrli dve osebi, več kot 18 pa je bilo ranjenih. Voznik je trdil, da so mu odpovedale zavore. Tovornjak je prevozil približno 150 metrov, preden se je ustavil, pri tem pa trčil v več trgovin in ljudi.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune je pomilostil zaprtega pisatelja Boualema Sansala na uradno prošnjo Nemčije, še posebej na prošnjo nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja. 81-letnemu Sansalu so očitali 'ogrožanje nacionalne enotnosti' po intervjuju.

Poleg zavrnitve ruske pritožbe glede zemljišča za veleposlaništvo v Canberri je avstralsko sodišče odločilo, da mora vlada Rusiji izplačati odškodnino za prekinitev dolgoročnega najema zemljišča. Sodišče se je pri zavrnitvi sklicevalo na nacionalno varnost.

Senator Orji Uzor Kalu, predsednik senatnega odbora za razvoj jugovzhoda Nigerije, je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pobojih v Nigeriji. Kalu je poudaril, da je Trump govoril resnico o stopnji nasilja in pobojih kristjanov in muslimanov v državi. Kalu je obžaloval stopnjevanje pobojev po vsej državi.

V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.

Združeni narodi opozarjajo, da so humanitarne operacije v sudanski regiji Severni Darfur na robu propada. Agencija ZN za migracije je opozorila, da bo prišlo do popolne ustavitve pomoči, če ne bo zagotovljenih takojšnjih sredstev in varnega dostopa za dostavo pomoči. Humanitarne ekipe se soočajo z negotovostjo in izčrpanimi zalogami, civilistom pa grozi še večja katastrofa.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.