APDEJT.si

V Hanoju je potekala slovesnost podpisa Konvencije ZN proti kibernetski kriminaliteti, znane tudi kot Hanojska konvencija. Generalni sekretar ZN je izrazil močno pričakovanje in zaupanje, da bo Vietnam še naprej ohranjal in spodbujal svojo vlogo pri oblikovanju nove strukture. Avstralski pomočnik ministra za zunanje zadeve in trgovino je poudaril, da ta konvencija prvič omogoča skupen spopad s kibernetsko kriminaliteto.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal srečanje evropskih vojaških voditeljev, ki bodo razpravljali o ruski 'floti v senci'. Francija je prestregla tanker iz te flote in bo sodila njegovemu kapitanu zaradi neupoštevanja ukazov. Ruski predsednik Vladimir Putin je francosko posredovanje označil za piratstvo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je izjavil, da večina ameriškega kongresa podpira odpravo ameriških sankcij proti Siriji. Dodal je, da se ameriška administracija strinja, da si Sirija zasluži priložnost za stabilnost in gospodarski razvoj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Turčiji sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Voditelja sta razpravljala o dvostranskih odnosih, gospodarskih vprašanjih in varnostnih zadevah.

Kitajska je uradno sprejela v uporabo letalonosilko Fujian, prvo kitajsko letalonosilko, opremljeno z elektromagnetno katapulto. S tem je Kitajska postala druga država na svetu, poleg ZDA, ki uporablja to tehnologijo. Strokovnjaki menijo, da bo ta letalonosilka Kitajski pomagala pri širjenju moči izven svojih obal.

Novo poročilo kaže, da vse več Američanov izraža zaskrbljenost glede zaposlitve zaradi poslabšanja gospodarskih razmer pod vodstvom predsednika Trumpa. Hkrati pa se zdi, da Trump pridobiva podporo javnosti v zvezi z zaustavitvijo vlade.

Med obiskom nemškega kanclerja Friedricha Merza v Turčiji je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ostro kritiziral Nemčijo zaradi ignoriranja izraelskega "genocida" in napadov v Gazi. Erdogan je Merza neposredno vprašal, ali Nemčija vidi genocid v Gazi, ter jo pozval, naj pomaga končati izraelsko delovanje. Izrazil je tudi kritiko glede "islamofobije", ki meji na rasizem.

Predsednik Vučić je izjavil, da razmere okoli Naftne industrije Srbije (NIS) niso enostavne. Poudaril je, da so ruski predstavniki razumeli stališče Beograda glede NIS.

Zaradi nadaljevanja zaustavitve ameriške vlade so ZDA začasno ustavile dobavo orožja svojim zaveznikom v Natu, ki bi ga nato posredovali Ukrajini. Med zadržanimi pošiljkami so tudi rakete AMRAAM.

Švedski obrambni koncern Saab razmišlja o vzpostavitvi proizvodnje lovskih letal Gripen v Ukrajini, kar bi bilo del dogovora o prodaji letal JAS 39 Gripen E Kijevu. Izvršni direktor Saaba, Mikael Johansson, je dejal, da bi lahko Ukrajina prvo letalo Gripen E prejela v treh letih po oddaji naročila. Morebitna pogodba bi lahko vključevala med 100 in 150 letal.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Južnokorejski minister za združitev je izrazil prepričanje, da je srečanje med Trumpom in Kimom prihodnji teden zelo verjetno. Kim Jong-un je izrazil, da ima 'dobre osebne spomine' na predsednika Trumpa. Leta 2019 je Trump med obiskom Južne Koreje že presenetljivo obiskal mejo s Severno Korejo in se srečal s Kimom.

Turčija in Velika Britanija sta podpisali več milijard dolarjev vreden sporazum, ki vključuje nakup 20 letal Eurofighter Typhoon. Vrednost posla se ocenjuje na približno 8 milijard funtov oziroma 9 milijard evrov, kar je približno 10 milijard dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je dogovor označil za zmago za varnost NATO.

Hrvaški minister za obrambo Ivan Anušić je izjavil, da je Brodosplit enostransko prekinil pogodbo z Ministrstvom za obrambo za gradnjo treh obalnih patruljnih ladij zaradi previsoke cene. Predsednik uprave Brodosplita, Tomislav Debeljak, je sprva izrazil željo po izpolnitvi pogodbe, vendar si je kasneje premislil zaradi naraščajočih stroškov. Prekinitev pogodbe pomeni, da bo hrvaška mornarica ostala brez novih patruljnih ladij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Vladimir Putin je priznal, da so ruske rakete zadele azerbajdžansko potniško letalo leta 2024. Po njegovih besedah naj bi do nesreče prišlo, ko so ostanki ruskih raket eksplodirali le nekaj metrov od letala. Do priznanja je prišlo med srečanjem s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Madžarski premier Viktor Orbán je objavil, da ga čaka dolg sestanek vlade. Po srečanju je napovedana vladna konferenca, na kateri bodo predstavili sklepe sestanka.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall išče podjetja v Mecklenburg-Predpomorjanskem, ki bi mu pomagala pri usposabljanju in v primeru krize pri oskrbi več deset tisoč vojakov v regiji. Poteza je povezana s tajnim kriznim načrtom nemške zvezne vlade, imenovanem "Operationsplan D". Članek razkriva vlogo te severovzhodne nemške zvezne dežele v načrtu in kaj ta vključuje.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je za posebnega odposlanca ZDA v Belorusiji imenoval odvetnika Johna Coula, ki ga je označil za »najvidnejšega pravnika« v ZDA.

Kim Jong-un je ob prisotnosti tujih voditeljev izjavil, da se globalni položaj Severne Koreje iz dneva v dan krepi. Med srečanjem s kitajskim premierjem Li Qiangom sta obljubila dinamičen razvoj odnosov, pri čemer je Kitajska izrazila pripravljenost za poglobitev sodelovanja s Severno Korejo v smeri "bolj pravičnega in enakopravnega" mednarodnega reda. Kim se je sestal tudi z vietnamskim voditeljem To Lamom, s katerim sta razpravljala o širitvi dvostranskega sodelovanja.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Kitajski predsednik Si Đinping je izvedel obsežno čistko v vojski, v kateri je bilo odpuščenih devet visokih vojaških uradnikov. Med njimi sta general He Veidong in admiral Miao Hua. Po poročanju medijev naj bi do čistke prišlo na zahtevo Sijeve soproge. Dva visoka vojaška voditelja sta bila izključena iz Komunistične partije in vojske zaradi obtožb o korupciji.

V Beogradu se je odvil poslovni forum Srbija-Azerbajdžan, namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja in vzpostavitvi novih poslovnih kontaktov. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal z ministrom za finance Azerbajdžana, Sahilom Babajevim.

Boris Mugoša, poslanec SD in predstavnik Evropskega saveza, je izrazil kritike glede Zakona o razvojni banki v Črni gori. Opozoril je, da večina v parlamentu po enem letu popravlja zakon v segmentih, na katere je opozicija opozarjala že pred sprejetjem, saj naj ne bi bil v skladu s standardi EU. Državna revizijska institucija (DRI) je izdala pogojno pozitivno mnenje o pravilnosti poslovanja Nove srbske demokracije (NSD) za leto 2024.

Pet nemških zveznih dežel – Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen, Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška – je pozvalo kanclerja Merza, naj podpre domačo obrambno industrijo pri proizvodnji naslednika oklepnega transporterja "Fuchs". Dežele se zavzemajo za nemško proizvodnjo namesto uvoza.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Avstralska podjetja nosijo vedno večje breme kibernetskih groženj, stroški kibernetske kriminalitete pa v Avstraliji strmo naraščajo. Avstralska agencija za kibernetsko varnost je v zadnjem finančnem letu prejela skoraj 84.000 prijav kibernetskih incidentov, kar kaže na obsežnost problema.

Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je zagrozil z vojno Kabulu po nedavnih terorističnih napadih v Islamabadu, za katere Pakistan krivi afganistanski talibanski režim. Asif je namignil na možnost izvedbe operacij znotraj Afganistana kot odgovor na te napade, s čimer je opozoril, da je Kabul prinesel vojno v Pakistan.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Afganistanski zunanji minister Amir Khan Muttaqi je prispel na enotedenski obisk v New Delhi, kjer se je srečal z zunanjim ministrom S. Jaishankarjem. Muttaqi je pohvalil Indijo kot 'tesnega prijatelja' in poudaril sodelovanje pri humanitarni pomoči in regionalnem miru. Indija je izrazila pripravljenost pomagati afganistanski vladi pri obnovi stanovanjskih stavb na potresno prizadetih območjih in podpira gospodarsko okrevanje Afganistana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Donald Trump je prispel v Južno Korejo, kjer so ga sprejeli s pesmijo. Med obiskom je dosegel trgovinski dogovor z Južno Korejo na robu vrha APEC v Gjongdžuju. Trump je poudaril pomen sodelovanja z južnokorejskimi voditelji in napovedal prizadevanja za zmanjšanje napetosti med Severno in Južno Korejo.

Donald Trump je ponovno zagrozil Španiji s carinami zaradi domnevno prenizkih izdatkov za obrambo, ki naj ne bi dosegali 5 % BDP, kot zahtevajo ZDA. Trump je dejal, da je Španija 'izjemno nespoštljiva' in bi morala biti kaznovana. Španska vlada je zmanjšala pomen groženj in jih označila za 'neformalne izjave'. Trump je tudi izjavil, da ni 'nič kaj zadovoljen' s Španijo, ker naj bi bila 'edina država', ki noče povečati svojih izdatkov za obrambo.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je napovedal podpis deklaracije o celovitem strateškem partnerstvu in zavezništvu z Rusijo. Poudaril je tudi, da Združene države Amerike, Kitajska, evropske in azijske države priznavajo prispevek ruskega predsednika Vladimirja Putina pri reševanju svetovnih problemov in uživa nespremenljivo spoštovanje v Kazahstanu kot globalni akter.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

Vladimir Putin je izvedel operativno srečanje s stalnimi člani Sveta za varnost Ruske federacije. Na srečanju je Putin zahteval nujno poročilo od Vladimirja Kolokolceva, vodje Ministrstva za notranje zadeve, in razpravljal o boju proti kibernetski kriminaliteti.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je prejel velik posel v vrednosti 3,4 milijarde evrov za dobavo oklepnih vozil. Naročilo vključuje 150 vozil "Schakal" za nemško vojsko (Bundeswehr). Povečanje naložb držav EU v obrambne zmogljivosti je pripomoglo k temu poslu, ki koristi nemški obrambni industriji.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno potrdilo srečanje med predsednikom Xijem Jinpingom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki bo potekalo v Južni Koreji na robu vrha Foruma za gospodarsko sodelovanje Azije in Pacifika (APEC). Pričakuje se, da bosta voditelja razpravljala o trgovinskih odnosih, vključno s tarifami in izvozom redkih zemelj, pa tudi o vprašanjih, kot so Tajvan in Ukrajina. Kitajska je ZDA obtožila 'trgovinskega nadlegovanja' in pozvala k medsebojnemu spoštovanju.

V Iraku so potekale parlamentarne volitve ob strogih varnostnih ukrepih in političnem bojkotu. Volitve so potekale v ključnem trenutku za državo in regijo, zaznamovala pa jih je tudi bojazen pred nizko volilno udeležbo in apatijo.

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

Vladimir Putin je podprl pobudo, da se leto 2026 razglasi za Leto enotnosti narodov Rusije in naročil pripravo ustreznih projektov. Tatjana Golikova je opozorila na porast informacijskih "vbodov" na temo mednacionalnih odnosov, in sicer s 15 v letu 2022 na 63 v letu 2023. Putin je dejal, da dokumenti tujih obveščevalnih služb razkrivajo načrte za destabilizacijo Rusije od znotraj.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Tajfun Kalmaegi je na Filipinih zahteval najmanj 66 življenj, 26 ljudi pa je pogrešanih. Številne žrtve so posledica obsežnih poplav, ki so zajele prebivalce na strehah in odnesle vozila v provinci, ki si še opomoreva po uničujočem potresu. Med smrtnimi žrtvami je tudi šest ljudi, ki so umrli v ločeni nesreči, ko je helikopter filipinskih zračnih sil strmoglavil v provinci Agusan del Sur med prevozom humanitarne pomoči.

Jurija Nikolajeva, sovjetskega in ruskega televizijskega voditelja in igralca, so nujno hospitalizirali v moskovski bolnišnici, ker se je slabo počutil doma. Po poročanju virov naj bi bilo z njim zdaj vse v redu.

Ameriški predsednik Donald Trump in avstralski premier Anthony Albanese sta v Beli hiši podpisala sporazum o kritičnih mineralih v vrednosti treh milijard dolarjev. Cilj dogovora je okrepiti rudarstvo in predelavo teh mineralov, s čimer naj bi zmanjšali odvisnost od Kitajske. Med pogovori je Trump ponovil, da mu avstralski veleposlanik Kevin Rudd ni všeč.