APDEJT.si

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je napovedal, da bo vlada namestila visokotehnološke sisteme za video nadzor (CCTV) v vseh centrih za pridržanje Agencije za pomorsko izvrševanje Malezije (APMM) in zaporih Nacionalne agencije za boj proti drogam (AADK) po vsej državi. Namen te poteze je zagotoviti varnost pridržanih oseb in izboljšati učinkovitost organov pregona pri varovanju varnosti pridržanih.

Ruski ambasador v Franciji je opozoril NATO, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. Opozorilo je sledilo obtožbam, da je Rusija kršila zračni prostor več evropskih držav s preleti dronov. Poljska, Ukrajina in NATO so zatrdili, da so bili nedavni vdori ruskih dronov v njihov zračni prostor namerni.

Predsednik Donald Trump je v sklopu tradicionalne slovesnosti ob Dnevu zahvalnosti pomilostil purana Gobbla. Slovesnost pomilostitve puranov ima korenine v letu 1863, v času predsednika Abrahama Lincolna. Trump je ob tem dodal dva purana na svoj dolg seznam pomilostitev v drugem mandatu in ponudil pticam odmerek svoje veliko razpravljane predsedniške imunitete. Trump je puranom dal ostre vzdevke, med govorom pa je Pritzkerja označil za 'debelega zgleda'.

Premier Narendra Modi je prispel v Tokio na dvodnevni uradni obisk, kjer se je udeležil 15. indijsko-japonskega letnega vrha. Indijska diaspora v Tokiu ga je pričakala z navdušenjem in izrazila ponos. Japonski umetniki so pripravili kulturne predstave ob njegovem prihodu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, vključno z indonezijskim predsednikom Prabowom Subiantom, na obsežno vojaško parado v Pekingu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako udeležil parade, kjer naj bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko predstavljalo pomembno diplomatsko zmago za Kitajsko in priložnost za Kima, da si zagotovi podporo pred morebitnimi pogovori z Donaldom Trumpom.

Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je v svojem oddaljenem nagovoru Združenim narodom obtožil Izrael za "vojne zločine" in "genocid" v Gazi. Slovenija je uvedla prepoved vstopa izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, po podobnem ukrepu julija, ki je bil usmerjen proti dvema izraelskima ministroma. Medtem je epizoda South Parka kritizirala Netanjahuja zaradi izkoriščanja antisemitizma v luči vojne v Gazi.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Predsednik Turške republike Severni Ciper (TRSC) Tufan Erhürman je sprejel poveljnika turških mirovnih sil na Cipru, generalpodpolkovnika Sebahattina Kılınça, in izrazil zadovoljstvo ob njegovem obisku.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Sinan Selen bo postal novi predsednik nemškega Zveznega urada za varstvo ustave (Verfassungsschutz), poroča več nemških medijev. Selen, ki je doslej opravljal funkcijo podpredsednika, bo prvi vodja te službe, ki ni rojen v Nemčiji in ima migrantsko ozadje. Na tem položaju bo nasledil Thomasa Haldenwanga, od katerega odhoda je službo vodil začasno. Selen bo moral kot novi predsednik nasloviti predvsem izzive, kot so rusko vohunjenje in sabotaža.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je odzval na kritike glede njegovega spomina, potem ko ga je guverner Wes Moore posredno izzval. Hkrati je guvernerka ameriške centralne banke (Fed) Lisa Cook vložila tožbo proti Trumpu zaradi njegovega poskusa, da jo odstavi s položaja. Cook trdi, da je Trumpov poskus nezakonit in ogroža neodvisnost centralne banke. Sodnik je tudi blokiral Trumpovo odpustitev vodje Voice of America. Medtem pa Trumpov namestnik JD Vance zagotavlja, da je Trump v dobri formi in pripravljen voditi državo, vendar je pripravljen prevzeti vlogo v primeru "grozljive tragedije".

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Trumpova administracija je zaprosila za podporo vojaško bazo v bližini Chicaga za izvajanje obsežnih imigracijskih operacij. Zahtevek je bil poslan nekaj tednov po napotitvi Nacionalne garde v Washington, D.C., z namenom obravnave kriminala, imigracije in brezdomstva. Operacije naj bi se začele že naslednji teden in vključujejo taktike, ki so že sprožile proteste v Los Angelesu. Medtem pa zakonodajalci v Illinoisu pozivajo predsednika Trumpa, naj Nacionalne garde ne vključuje v dogajanje v Chicagu, kongresnik Brad Schneider pa opozarja na morebitne kompromise namena vojaške baze.

Poljski predsednik Karol Navrocki je podpisal odlok, ki dovoljuje prisotnost tujega vojaškega osebja v državi v okviru operacije za zaščito zračnega prostora NATO na vzhodnem krilu zavezništva. Razlog za odobritev je bil vdor ruskih dronov.

Michalis Katrinis, vodja obrambnega sektorja parlamentarne skupine PASOK, ostro nasprotuje predlogu zakona obrambnega ministrstva, ki je v javni razpravi. Katrinis trdi, da predlog zakona ne krepi oboroženih sil, temveč povzroča največjo preobrazbo v strukturi, karieri in enotnosti osebja v zadnjih desetletjih. Po njegovem mnenju sprememba ne ustreza potrebam odvračalne moči ali dejanskim zahtevam.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

V južnem Libanonu sta umrla dva libanonska vojaka, dva pa sta bila ranjena, ko je med pregledom strmoglavljenega izraelskega drona prišlo do eksplozije. Do incidenta je prišlo v bližini kraja Nakura. Libanonski predsednik Joseph Aoun je izrazil obžalovanje, da vojska "ponovno" plačuje ceno za ohranjanje stabilnosti na jugu države.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponudil pomoč Turčije pri organizaciji mirovnih pogajanj na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino. Erdoğan je izrazil pripravljenost Turčije, da stori vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev kontaktov med državama.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izjavil, da je vdor ruskih brezpilotnih letalnikov v poljski zračni prostor prejšnji teden bil poskus Kremlja, da preveri odzivnost Nata, ne da bi sprožil obsežen odziv. Sikorski je za The Guardian dejal, da so bile ruske drone neoperativne in so služile kot test.

Guverner Utaha, Spencer Cox, je izjavil, da osumljenec za streljanje na konservativnega aktivista Charlieja Kirka ne sodeluje z oblastmi, medtem ko druge osebe, vključno s sostanovalcem, sodelujejo. Cox je poudaril, da ima osumljenec, 22-letnik, ideologijo, ki se razlikuje od njegove konservativne družine, in da je bil 'radikaliziran'. Poleg tega je imel osumljenec romantičnega partnerja, ki je v procesu tranzicije iz moškega v žensko. Nekdanji sekretar za promet Pete Buttigieg je izjavil, da to dejanje škoduje vsem Američanom.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.

Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.

Po tem, ko je ruski dron v soboto vstopil v romunski zračni prostor, je romunsko zunanje ministrstvo poklicalo ruskega ambasadorja na pogovor. Zunanja ministrica Oana Ţoiu je dejala, da so dejanja Rusije nesprejemljiva in neodgovorna ter da bo o tem spregovorila na Generalni skupščini Združenih narodov. Kaja Kallas, vodja diplomacije EU, je obsodila kršitev zračnega prostora.

Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost umika sankcij proti Turčiji in prodaje lovskih letal F-35, če bo srečanje z Erdoğanom produktivno. Po srečanju je ameriški veleposlanik v Turčiji srečanje označil za 'boljše od odličnega'. Trump je pozval Erdoğana, naj ustavi nakup ruske nafte.

V Washingtonu sta bila dva gasilca, ki sta se borila z največjim gozdnim požarom v državi, aretirana s strani imigracijskih uradnikov. Incident se je zgodil, ko sta gasilca čakala na prihod nadrejenega, medtem ko sta sekala drva. Uradniki za priseljevanje so uporabili podatke Ministrstva za licenciranje države Washington, kljub zakonu iz leta 2019, ki to prepoveduje.

Izraelska obveščevalna služba je avstralski varnostni agenciji zagotovila ključno pomoč pri preiskavi iranskih antisemitskih terorističnih napadov na avstralskih tleh, poroča Sky News Australia. Iranski ambasador Ahmad Sadeghi je ob prihodu na letališče v Sydneyju pred izgonom zavrnil obtožbe Avstralije, da je Teheran usmerjal antisemitske požige, in jih označil za "laži".

Izraelska vojska je sporočila, da so njene letalske sile izvedle napade na Sano, pri čemer so ciljale na poveljniške centre Hutijev, skladišča dronov in centre za urjenje. V napadih naj bi bilo ubitih več deset borcev. Napad z dronom iz Jemna na Eilat je ranil najmanj 22 ljudi, od tega dva huje.

Hrvaški vojaški pilot J. I. in njegova partnerica, državljanka Srbije, sta bila aretirana in preiskovana zaradi suma vohunjenja v korist Srbije. Županijsko državno odvetništvo v Splitu je sprožilo preiskavo, ki je označena kot tajna. Predsednik Zoran Milanović se je odzval na preiskavo, odvetništvo pa je napovedalo pritožbo na odločitev sodišča, ki je zavrnilo predlog za pripor zaradi nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.

Srbski opozicijski voditelji so v Strasbourgu enotno pozvali k sankcijam proti Aleksandru Vučiću, Ani Brnabić, Macutu in Dačiću zaradi spodkopavanja demokracije in policijske brutalnosti v Srbiji. Vučić je na to dejal, da je šokiran nad potezo opozicije in trdi, da zahtevajo sankcije proti lastnemu narodu, ker se istoveti z njim.

Predsednik Liberalne stranke Vatroslav Belan je pozval k zamenjavi ali odstopu funkcionarjev, ki dopuščajo, da država izgublja bitko s kriminalom. Poudaril je, da organiziran kriminal predstavlja izziv za vsako državo, vendar je kritičen do ministra Šaranovića in njegovih kolegov, češ da se izogibajo odgovornosti. Belan se sprašuje, ali minister Šaranović trdi, da imajo "bolj organizirane države" to težavo šele od leta 2020, ko so "osvoboditelji" prevzeli oblast v Črni gori, medtem ko je bila pred tem to izključno posebnost države.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek glasoval o resoluciji, ki bo končala več kot štiri desetletja trajajočo operacijo mirovnih sil ZN v južnem Libanonu (UNIFIL) do 31. decembra 2026. Glasovanje sledi ponavljajočim se preložitvam zaradi zadržkov ZDA in Izraela glede nadaljnje prisotnosti sil. Predlog resolucije predvideva podaljšanje mandata mirovne misije v Libanonu do konca leta 2026, nato pa popoln umik.

Po poročanju Reutersa so evropske članice NATA izrazile nezadovoljstvo in zmedo zaradi šibkega odziva ZDA na incident, v katerem naj bi ruski dron vdrla na ozemlje Poljske. Pomanjkanje močne reakcije Washingtona je sprožilo zaskrbljenost glede zavezanosti ZDA varnosti Evrope.

Poslanec Demokratske stranke Momčilo Leković je ostro reagiral na izjave predsednika Jakova Milatovića, ki je del oblasti primerjal z bivšim režimom. Leković je Milatoviću očital rušenje oblasti s stranko DPS in ga pozval k opravičilu poslancem. Kritiziral je tudi Milatovićevo sporno delovanje in trdil, da skuša zavesti javnost.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Medtem ko je analitik na Fox News izpostavil, da je imel Donald Trump skoraj 'ljubezensko naklonjenost' do Vladimirja Putina, so se pojavili pozivi, da mora Putin ustaviti svoje dejavnosti. Litovski predsednik je na zasedanju Združenih narodov pohvalil Trumpovo trdo stališče do Rusije in pozval k povečanju obrambnih izdatkov zveze NATO na 5-6 % BDP do leta 2026, da bi učinkovito odvračali Putina.