APDEJT.si

Po smrti 48-letnega moškega, ki je bil pretepen v Novem mestu, sta slovenska ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar odstopila s svojih položajev. Premier Robert Golob je sprejel njuni odstopni izjavi. Predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta obsodila nasilje.

Slovenska vojska se je pridružila policiji pri varovanju državne meje, potem ko je vlada aktivirala 37. člen Zakona o obrambi. Do 40 pripadnikov vojske bo pomagalo pri varovanju, s čimer se želi razbremeniti policijo, da bi se lahko osredotočila na druge naloge.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Ameriški minister za obrambo je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih globalnih napetosti in primerjal trenutno situacijo z letom 1939. Brez omembe vojnih dejanj svoje države je trdil, da ameriški nasprotniki krepijo svoje zmogljivosti, zato se mora Washington pripraviti na preprečevanje vojne.

Nekdanji irski premier Bertie Ahern je pohvalil Trumpa za hiter napredek pri pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Sočasno so se pojavile kritike zaradi srečanja Trumpa z ruskim predsednikom Putinom, ki naj bi ga morali v Aljaski pričakati z lisicami. Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da Trump izgublja potrpljenje s Putinom. Trump je v Ovalni pisarni napovedal, da bo žreb za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 potekal v Washingtonu, D.C., vendar ni želel potrditi srečanja med Putinom in Zelenskim.

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Nekdanji francoski minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve se spominja serije terorističnih napadov v Franciji leta 2015. V pogovoru se spominja usodne noči 13. novembra, ki je spremenila njegovo življenje in pogled na politično udejstvovanje.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti "No Kings" proti predsedniku Trumpu. Organizatorji so napovedali več kot 2500 dogodkov v vseh 50 zveznih državah in Washingtonu D.C., z udeležbo več milijonov ljudi. Republikanski zakonodajalci so dogodek označili za shod sovraštva do Amerike. Trump je nagovoril vojake na slovesnosti mornarice v Virginiji, ki je spominjala na shod MAGA.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina pred morebitnim jedrskim napadom na zahodne države in poudaril, da bi se Nato odzval enako. Rutte je dejal, da mora Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti in se je ne sme nikoli začeti. Pozval je zahodne voditelje, naj več govorijo z javnostjo o jedrskem odvračanju, da bi ljudje razumeli, kako to podpira našo kolektivno varnost. Nato je izvedel letno jedrsko vajo, ki je okrepila zaupanje v zmožnost odvračanja.

Poveljnik operativnega poveljstva nemške Bundeswehr, general Alexander Sollfrank, opozarja, da ima Rusija sposobnost, da že jutri izvede manjši napad na ozemlje Nata. Ali se bo to dejansko zgodilo, je po njegovem mnenju odvisno od odnosa zahodnih zaveznikov.

Ruske sile so v eni uri sestrelile šest ukrajinskih brezpilotnih letal nad Krasnodarskim krajem, Rostovsko in Astrahansko oblastjo, kot je sporočilo obrambno ministrstvo Ruske federacije. Poleg tega so ponoči prestregli in uničili 33 ukrajinskih dronov v šestih regijah Rusije.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.

Na Dunaju se 2. novembra spominjajo pete obletnice terorističnega napada v središču mesta, v katerem so bili ubiti štirje ljudje, številni pa ranjeni. Na kraju napada, kjer je 20-letni islamist streljal naokoli, bo potekala spominska slovesnost z polaganjem vencev. Dogodek še naprej odmeva v avstrijski politiki.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.

Ukrajinske sile so uspešno izvedle natančne napade na vojaške cilje v Rusiji z uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS. Generalštab je poudaril, da bodo takšne operacije se nadaljevale, kar kaže na strateško odločitev za uporabo orožja dolgega dosega. V Harkovski regiji je SBU prijela 62-letnega prebivalca Iziuma, ki je osumljen posredovanja koordinat ukrajinskih enot ruskemu poveljstvu in načrtovanja vdora v ukrajinske obrambne linije. Osumljenec je okupacijskim silam posredoval koordinate utrjenih položajev, rezervnih poveljniških mest in vojaških skladišč.

General Apti Alaudinov, poveljnik specialne enote "Ahmat" in namestnik načelnika glavnega vojaško-političnega upravljanja oboroženih sil Rusije, je izjavil, da je Rusija dosegla zmago v specialni vojaški operaciji v Ukrajini. Poudaril je, da je zdaj pomembno pravno utrditi dosežene rezultate.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.

V ruskem napadu z droni in raketami na ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, okoli 80 pa ranjenih. Napad je prizadel dve stanovanjski zgradbi. Rusija je izstrelila 476 dronov in 48 raket, ukrajinska zračna obramba pa je večino prestregla. Zaradi napadov je Poljska aktivirala svoja letala.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je izrazil zaskrbljenost glede varnostnih razmer v baltski regiji. Opozoril je, da je območje najbolj izpostavljeno tveganju neposrednega vojaškega konflikta med Natom in Rusijo.

Izraelska letala so izvedla več napadov na mesto Gaza, potem ko je Netanjahu ukazal vojski, naj izvede "intenzivne napade" na Hamas zaradi domnevnih kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Hamas trdi, da ostaja zavezan premirju, vendar priznava težave pri iskanju trupel izraelskih ujetnikov.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da v kratkem ni načrtovan telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dodal je, da se lahko pogovore hitro organizira, če bo to potrebno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva še ni prejela pojasnil od ZDA glede izjav Donalda Trumpa o morebitni obnovitvi jedrskih poskusov. Lavrov je potrdil, da je predsednik Vladimir Putin izdal ukaz za pripravo predlogov za morebitno testiranje jedrskega orožja, pri čemer so zadolžena ministrstva za zunanje zadeve in obrambo, obveščevalne službe ter civilne agencije. Javnost bo obveščena o rezultatih.

Denis Pušilin je sporočil, da ruske sile niso dovolile ukrajinskim silam, da bi se prebile in dosegle sever Krasnoarmejska. Dodal je, da ukrajinske sile poskušajo rešiti del svoje skupine v bližini Dimitrova. Ruske enote izvajajo čiščenje v osrednjem delu Krasnoarmejska, kjer so preprečile poskus prodora s severa.

General nemške vojske Alexander Sollfrank je izrazil resno zaskrbljenost glede ruske pripravljenosti na napad, pri čemer opozarja, da bi Rusija lahko napadla Nato že "jutri". Njegovo opozorilo sovpada z pozivom Friedricha Merza, ki nagovarja Nemčijo glede pripravljenosti na morebitne grožnje.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Glavni poveljnik ukrajinskih sil, Aleksander Sirski, je za Financial Times dejal, da ima Ukrajina pripravljena "načrta B" in "C" za obrambo Krasnoarmejska (Pokrovska), ki ga obkroža ruska vojska. Hkrati so ukrajinski vojaki vodstvo pozvali k umiku iz Pokrovska, "preden bo prepozno", medtem ko Sirski za New York Post navaja, da ruske sile pripravljajo "zadnji manever" za popoln nadzor nad Donecko regijo.

Donald Trump je pojasnil, da je odpoved srečanja z Vladimirjem Putinom posledica nesoglasij glede prekinitve ognja na trenutni frontni liniji v Ukrajini, ki jo Moskva zavrača. Volodimir Zelenski je izrazil podporo Trumpovemu predlogu o ustavitvi bojev na trenutnih linijah, kar je označil za dober kompromis.

Ukrajina bo poleg obstoječega sistema nabornikov uvedla sistem nujnih vojaških pogodb, da bi rešila problem pomanjkanja vojakov. Po skoraj štirih letih spopadov se ukrajinska vojska sooča s hudim pomanjkanjem osebja, kar je privedlo do uvedbe te dodatne možnosti za pridobivanje vojakov.

Ruske oborožene sile so zaključile s čiščenjem naselja Suhi Jar v Donecki ljudski republiki (DLR) od ukrajinske vojske, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Pred tem so ruske sile osvobodile vas Novouspenovsko v Zaporoški oblasti.

Ukrajinske organizacije so zavrnile poziv nemškega politika Friedricha Merza, naj Ukrajina mladim moškim med 18. in 24. letom prepreči zapustitev države, saj naj bi bili potrebni kot vojaki. Merz je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj mladim Ukrajincem med 18. in 24. letom prepove izstop iz države.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se ne boji Donalda Trumpa, s katerim ima "normalen", "posloven" in "konstruktiven" odnos. Ob tem je opozoril, da bi Rusija lahko odprla novo fronto proti drugi evropski državi, kar je del širšega "hibridnega vojnega stanja Moskve proti Evropi". Zelenski je napovedal, da bodo ruski napadi v Evropi vse pogostejši, kot so vdori dronov, kibernetski napadi in organiziranje nezakonitih migracij na meji Belorusije z Evropsko unijo.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Ukrajinske sile so napadle objekte energetske infrastrukture v regiji Kostroma. Ruska protizračna obramba je v mestu Волгореченск uspešno odbila napad brezpilotnih letalnikov ukrajinske vojske. Guverner Sergej Sitnikov je sporočil, da v napadu ni bil nihče poškodovan.

Viktor Orbán se je pogovarjal s Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom o morebitnem srečanju med njima v Budimpešti v naslednjih nekaj tednih. Srečanje je bilo predlagano kmalu po tem, ko je Trump napovedal to možnost.

Nemška vlada pod vodstvom Angele Merkel je obtožena, da je s podjetjem Rheinmetall pomagala Rusiji razvijati tehnologije za vojskovanje, s čimer naj bi prispevala k pripravam na invazijo na Ukrajino. Spiegel poroča, da je Nemčija morda pomagala Rusiji pri pripravah na sodobne vojne že pred invazijo leta 2014, pri čemer naj bi Merklova celo spodbujala sodelovanje podjetja Rheinmetall z Rusijo.

Vodja generalštaba, Valerij Gerasimov, je izjavil, da lahko priprava na jedrske poskuse traja od nekaj mesecev do več let.

Predsednika ZDA Donald Trump in Rusije Vladimir Putin sta si že več tednov izmenjevala grožnje o ponovnem zagonu jedrskih poskusov. Eskalacija se je začela, ko se je Putin konec oktobra hvalil s testi jedrskega torpeda Poseidon.