APDEJT.si

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Volodimir Zelenski je obiskal Donalda Trumpa v Beli hiši 17. oktobra 2025. Glavni cilj obiska je bil prepričati ameriškega predsednika, da Ukrajini dobavi rakete Tomahawk.

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Hrvaški parlament je potrdil ponovno uvedbo obveznega vojaškega služenja. Ta poteza je odgovor na povečane napetosti v Evropi, ki so posledica ruske agresije na Ukrajino, zaznati pa je tudi pospešeno oboroževanje in vojaško krepitev na Balkanu. Hrvaška, kot članica Evropske unije in NATA, se s tem pridružuje državam, ki v luči trenutnih varnostnih razmer krepijo svojo obrambno pripravljenost.

Novo ustanovljeni Svet za nacionalno varnost Nemčije je na svoji prvi seji obravnaval grožnje, ki izhajajo iz Rusije. Berlin je večkrat obtožil Moskvo vodenja 'hibridnega' bojevanja, vključno s sabotažami in dezinformacijskimi kampanjami.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev ukrajinskega državljana Volodimirja Žuravljova Nemčiji, kjer ga sumijo vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok. Premier Donald Tusk je odobril odločitev sodišča. Nemška prizadevanja za preiskavo sabotaže na plinovodu Severni tok so se soočila z odporom Poljske in Italije, kar naj bi spodkopavalo ugled Nemčije v EU.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ukrajinska vojska je objavila videoposnetek, ki naj bi dokazoval, da severnokorejske enote iz ruske regije Kursk usmerjajo ruske napade z droni. Poljski zunanji minister je v britanskem parlamentu predstavil iranski dron, ki ga je Rusija uporabila v Ukrajini, s čimer je opozoril na rusko nevarnost. Donald Trump je dejal, da ga je indijski premier Narendra Modi prepričal, da bo Indija prenehala kupovati rusko nafto. Ministri za obrambo zveze NATO so se v Bruslju sestali, da bi razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini, predvsem o sistemih zračne obrambe.

Pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike ter Rusijo in Ukrajino so se ustavili, kar Kremelj ocenjuje kot pesimistično. Nekdanji ukrajinski premier Mikola Azarov je Donalda Trumpa posvaril pred dobavo ameriških raket Tomahawk Ukrajini, saj bi to po njegovem mnenju pomenilo stopiti na stran sovražnika. Medtem pa se razpravlja o morebitni finančni pomoči Ukrajini s strani Evropske unije za oborožitev proti Rusiji, pri čemer naj bi Madžarska soglašala, nekatere države pa še oklevajo.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump, je po poročilih naročil obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma začne priprave na ponovne jedrske poskuse. Članek pojasnjuje razloge za to odločitev in kdaj so bili izvedeni zadnji tovrstni poskusi.

Kremelj je reagiral na namero Združenih držav Amerike, da izvedejo poskuse z jedrskim orožjem. Rusija je ZDA opozorila glede morebitnih posledic takšnih dejanj.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Pripravljalni sestanek med Lavrovom in Rubiom, ki naj bi bil uvod v srečanje Putina in Trumpa v Budimpešti, je bil po poročanju CNN odpovedan zaradi nepomirljivih stališč. Financial Times poroča, da naj bi se Lavrov in Rubio srečala 30. oktobra v Budimpešti. Več voditeljev držav EU si aktivno prizadeva za udeležbo na srečanju med Putinom in Trumpom, poroča Politico. Turške oblasti zanikajo informacije o poti Putinovega leta v Budimpešto.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

Ruski predsednik Vladimir Putin je imenoval Andreja Buligo, enega od namestnikov ministra za obrambo, za namestnika sekretarja v močnem Svetu za nacionalno varnost Rusije. Generalpodpolkovnik Aleksander Sančik je bil prav tako imenovan na ključni položaj v Kremlju.

Združene države Amerike so odobrile prodajo posodobitev za raketne sisteme Patriot Ukrajini v vrednosti 105 milijonov dolarjev. Ta poteza sledi obnovljenim obsežnim ruskim raketnim in brezpilotnim napadom na ukrajinska mesta in energetsko omrežje. Paket je namenjen ohranjanju delovanja obstoječega sistema Patriot v Kijevu in ne vključuje novih baterij. Sistem Patriot zagotavlja visoko obrambo pred ruskimi balističnimi, križarskimi in hipersoničnimi raketami.

V Minsku sta se ponovno srečala Milorad Dodik in Sergej Lavrov, kjer sta potrdila zavezanost krepitvi partnerskih odnosov med Republiko Srbsko in Rusijo. Dodik je po srečanju sporočil, da bo Rusija podprla EU misijo v Bosni in Hercegovini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom zaprosil za dodatne sisteme zračne obrambe in rakete. Zelenski je poudaril, da Rusija izkorišča trenutne razmere.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Ruska vojska je sporočila, da uspešno odbija ukrajinske napade z zahodnim orožjem, vključno z ameriškimi raketami ATACMS, ki so bile vse sestreljene s sistemi zračne obrambe. Vojaški strokovnjak je izpostavil, da poskus napada ukrajinskih sil na Voronež z ameriškimi raketami ATACMS kaže na stoodstotno vpletenost ZDA. Ukrajinska vojska naj bi poskušala z ameriškimi raketami ATACMS napasti civilne objekte v Voroneški oblasti, pri čemer so ostanki sestreljenih raket poškodovali strehe pomembnih družbenih objektov. To je že tretji takšen poskus od januarja.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Vladimir Putin je Evropo obtožil odgovornosti za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini in zahodne države obtožil stopnjevanja napetosti. Zagrozil je s protiukrepi proti temu, kar je označil za "militarizacijo" evropskih držav, pri tem pa trdil, da Rusija ni nikoli začela vojaškega spopada. Evropske vlade so na vrhu Evropske politične skupnosti pozvale k okrepljenemu boju proti Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Med pogovori je Trump izpostavil, da imajo Združene države Amerike težave z dobavo raket Tomahawk, ki jih Ukrajina potrebuje za obrambo.

Donald Trump je med letom v Izrael izjavil, da bo morda poslal rakete Tomahawk Ukrajini, če Putin ne bo končal vojne, kar naj bi v Moskvi povzročilo veliko zaskrbljenost. Na to se je odzval nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev, ki je posvaril Trumpa pred morebitnimi posledicami dobave teh raket Ukrajini.

Ruska vojska je po poročanju nemškega tabloida Bild in ruskih virov prodrla skozi ukrajinsko obrambo pri Severodonetsku, pomembnem mestu v Donecki ljudski republiki (DNR). Ruske sile so zavzele vasi Vijemka in Ivano-Darjevka ter vstopile v južni del Severodonetska. Napredovanje ruskih sil potrjujejo tudi posnetki ruskih brezpilotnih letalnikov. Osvojitev Severodonetska bi ruskim silam omogočila dostop do meje med Lugansko in Donecko.

Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožil Rusijo, da stoji za opažanji dronov v Evropi, in trdi, da ima obveščevalne podatke, ki to dokazujejo. Medtem ZDA razmišljajo o možnosti, da bi Ukrajini poslale rakete Tomahawk dolgega dosega, kar naj bi povzročilo paniko v Kremlju. Rusija je napadla pomembno železniško depo v Ukrajini, Kijev pa poroča, da Rusija uporablja tankerje za sabotaže. Poljska ne bo izročila osumljencev za sabotažo Severnega toka, saj to ni v njenem interesu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Oblasti Uljanovske oblasti so pojasnile, da informacije o prekinitvi mobilnega interneta do konca specialne vojaške operacije (SVO) niso točne. Omejitve bodo veljale samo v bližini kritičnih objektov zaradi grožnje brezpilotnih letalnikov.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Sodišče v Antwerpnu je odločilo, da bosta moška, osumljena načrtovanja napada na nizozemskega politika Geerta Wildersa in belgijskega premierja Barta De Weverja, ostala v priporu še en mesec. Osumljenca sta obtožena priprave terorističnega napada.

Po srečanju Zelenskega s Trumpom naj bi ZDA Ukrajini zagotavljale obveščevalne podatke za napade na cilje v Rusiji, vključno z naftnimi rafinerijami. Rusija je ZDA obtožila pomoči Ukrajini pri ciljanju njene energetske infrastrukture in označila odnos z ZDA za 'ognjevit'. Zelenski je poudaril, da Kijev trenutno uporablja samo lastno orožje za odzivanje na Rusijo.

Hrvaški sabor je z 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti potrdil spremembe Zakona o obrambi, s čimer je uradno ponovno uvedeno obvezno temeljno vojaško usposabljanje (TVO). Prvi pozivi naj bi bili poslani do konca leta, usposabljanje prvih rekrutov pa je predvideno v vojašnicah v Kninu, Slunju in Požegi v začetku leta 2026.

Velika Britanija je napotila vojaško osebje in opremo v Belgijo, da bi okrepila zračno obrambo države po več kršitvah zračnega prostora s strani neznanih dronov, za katere se sumi, da jih je poslala Rusija. Novi vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je potrdil to pomoč.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so sile zračne obrambe uničile še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi. Sobjanin je poudaril, da je šlo že za drugi napad v zadnjih treh urah.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Rusija naj bi posodobila rakete Iskander in Kinžal, s čimer naj bi zmanjšala učinkovitost ukrajinskih sistemov Patriot. Hkrati naj bi Severna Koreja ponujala Rusiji rakete Pelbit, ki so namenjene nevtralizaciji ameriških Tomahawk raket. V luči teh dogodkov se pojavljajo vprašanja, katero orožje Ukrajina dejansko potrebuje od ZDA, pri čemer se razpravlja o pomembnosti raket Tomahawk in umetne inteligence v modernem bojevanju.