APDEJT.si

Vladimir Putin zahteva, da Ukrajina preda nadzor nad Donbasom, opusti ambicije glede članstva v Natu, ostane nevtralna in ne dovoli prisotnosti zahodnih vojakov. EU zavrača te zahteve. Hkrati se povečuje pritisk na Madžarsko, da podpre prizadevanja Ukrajine za vstop v EU, medtem ko je Madžarska ostala tiho glede ruskega napada na meji.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je poročal, da naj bi Rusija in Belorusija načrtovali napad pod lažno zastavo na Poljsko, za katerega bi obtožili Ukrajino. Kremelj naj bi tudi stopnjeval propagando zaradi padajoče podpore javnosti vojni, Vladimir Putin in Sergej Lavrov pa naj bi poskušala prirediti resničnost. Igor Grosu je opozoril, da se Kremelj ne bo predal vplivu v regiji in bo uporabil dezinformacije.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v Bruselj, kjer se udeležuje vrha o širitvi EU, ki ga organizira Euronews. V Bruslju naj bi se sestal tudi s Košto in Sorensenom, pri čemer naj bi tema pogovorov bila širitev EU in odnosi s Prištino.

FSB je aretiral 37-letnega Moskovčana, osumljenega državne izdaje, ker je obveščevalni službi države članice NATA posredoval informacije o opozicijsko usmerjenih ruskih državljanih. Te informacije naj bi NATO uporabil za pridobivanje sodelavcev. Osumljenec je načrtoval pobeg v tujino, kjer so mu njegovi nadzorniki obljubili pomoč.

Zaradi domnevne kršitve zračnega prostora Estonije s strani Rusije, so se na zahtevo Estonije sestali v Varnostnem svetu ZN in Natu. Rusija še naprej zanika kršitev in trdi, da ni dokazov. Sestanka v Varnostnem svetu ZN sta se udeležila tudi vodja diplomacije EU Kaja Kallas in predstavnik Poljske, ki sta obsodila dejanja Rusije.

Latvijske oblasti načrtujejo spremembe v sistemu pomoči za ukrajinske begunce v prihodnjih letih. Razlog za to so spremenjene državne prioritete in povečanje obrambnih izdatkov. V Latvijo mesečno prispe od 500 do 600 beguncev iz Ukrajine, financiranje programa podpore pa bo pregledano v državnem proračunu za prihodnje leto.

Vladimir Putin je v Kremlju nagradil razvijalce strateške rakete 'Burevestnik' in podvodnega aparata 'Posejdon'. Poudaril je, da 'Posejdon' lahko potopi do tisoč metrov globoko, 'Burevestnik' pa po dosegu prekaša vse druge raketne sisteme na svetu. Sistemi bodo pomagali pri razvoju obrambne industrije, civilnih področij in gradnji objektov. Napovedal je tudi, da bo raketa 'Sarmat' kmalu vključena v bojno dežurstvo. Putin je še dejal, da Rusija razvija svoj jedrski potencial, vendar ne želi nikogar ustrahovati.

V ruskem napadu z dronom v Odesi sta umrli najmanj dve osebi. Rusija je nadaljevala z napadi na energetsko infrastrukturo. Ukrajinski droni so napadli rusko luko Tuapse in zadeli tanker z nafto. V ruskem raketnem napadu na Dnjepropetrovsko oblast so bili ubiti in ranjeni ukrajinski vojaki.

EU voditelji so se sestali v Koebenhavnu, kjer so razpravljali o odzivu na nedavne vdore dronov in hibridno vojno, ki jo po opozorilu danske premierke Mette Frederiksen vodi Rusija. Razpravljali so tudi o financiranju Ukrajine. Romunska zunanja ministrica Oana Țoiu je potrdila, da Romunija in Ukrajina upata na hitro vzpostavitev skupne proizvodnje obrambnih dronov za domačo uporabo, EU in NATO.

V tednu od 19. do 25. septembra so se na sedežu Združenih narodov zbrali svetovni voditelji. Predsednik ZDA, Donald Trump, je bil kritičen do ZN in Rusijo označil za 'papirnatega tigra'. Ob robu srečanja so nekatere države priznale Palestino. Rusija je izzvala članice Nata z vdorom v estonski zračni prostor. Vzporedno so se na Danskem pojavili neznani droni nad največjo vojaško bazo, kar je sprožilo zaskrbljenost in obtožbe o evropski propagandi s strani Rusije.

Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Nigeriji, češ da želi zaščititi kristjane pred islamističnimi poboji, kar se dogaja v času zaostrenih odnosov med ZDA, Rusijo, Kitajsko in evropskimi državami v zahodni Afriki. Hkrati je zmanjšal verjetnost vojne med ZDA in Venezuelo, vendar nakazal, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti.

Po besedah svetovalca vodje Donecke ljudske republike Igorja Kimakovskega, je ukrajinska obveščevalna služba (GUR) izvedla več poskusov evakuacije skupine tujcev iz okolice Krasnoarmejska (ukrajinsko ime Pokrovsk) v Donecki ljudski republiki. Za evakuacijo je bil poslan specialni oddelek in helikopter.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Vladimir Putin je odredil, da se bo 4. novembra v Kremlju odvila slovesna podelitev državnih nagrad in nagrad za prispevek h krepitvi enotnosti ruske nacije.

Belgijski premier Bart de Wever bi lahko kralju Filipu predlagal odstop zaradi nezmožnosti uskladitve zveznega proračuna za leto 2026. Spor se nanaša na 10 milijard evrov vreden proračun, ki vključuje tudi milijardo evrov pomoči Ukrajini. Vlada ne more doseči dogovora o proračunu, kar ogroža stabilnost vlade.

Ukrajinski napad na ruski naftovod "Družba" je prekinil dobavo nafte Madžarski in Slovaški za najmanj pet dni. Incident je sprožil ostre izjave med zunanjima ministroma Poljske in Madžarske, pri čemer je Madžarska, zaveznica Putina, ostala brez ruske nafte.

V Pragi so potekali protesti v podporo Ukrajini in ob obletnici okupacije Češkoslovaške. Zelenski je obtožil Rusijo, da se izogiba srečanju za končanje vojne, ter napovedal prehod Ukrajine iz obrambe v ofenzivo z namenom pritiska na Rusijo.

Poljska je sporočila, da je sestrelila več ruskih brezpilotnih letal, ki so kršila njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je dejal, da so zavezniki iz Nata sestrelili nekatere drone, ki so predstavljali neposredno grožnjo. Incident je sprožil zaskrbljenost in strah pred morebitno tretjo svetovno vojno, pri čemer so oblasti pozivale državljane, naj poiščejo zavetje. Romunija je izrazila solidarnost s Poljsko, incident pa označila za nesprejemljivo kršitev suverenosti zaveznika Nata in nevarno stopnjevanje. Nizozemski F-35 so pomagali pri sestrelitvi štirih dronov. Nato incident ne obravnava kot napad Rusije na zavezništvo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je bilo najmanj osem ruskih dronov usmerjenih proti Poljski.

Hrvaška je izključila možnost napotitve svojih vojakov v mirovno misijo v Ukrajino in zavrnila ponudbo varnostnih jamstev. Slovenija pa bi lahko sodelovala v tovrstni misiji, vendar le pod okriljem Združenih narodov.

Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.

Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil, ker ni uspel doseči podpore vlade za strožje sankcije proti Izraelu zaradi njegovega napada na Gazo. Njegove poskuse za dodatne ukrepe proti Izraelu so blokirali koalicijski partnerji.

Rusija je odločno zavrnila možnost, da bi tuje države poslale svoje vojake v Ukrajino kot del varnostnih jamstev v mirovnih pogajanjih. Kljub temu, da je 26 držav izrazilo pripravljenost poslati vojake, Kremelj vztraja, da tuji vojaški kontingenti ne morejo zagotoviti varnosti Ukrajini. To stališče otežuje iskanje poti do premirja in miru.

ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni na Ukrajino, največji od začetka vojne. V napadu je bilo prvič zadeto tudi vladno poslopje v Kijevu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obsodila ruske napade in dejala, da Rusija s tem zasmehuje diplomacijo.

Kijev predlaga več lokacij za pogovore z Moskvo glede vojne v Ukrajini, vendar konkretnega napredka k srečanju na vrhu še ni. Ukrajina se sooča z vse večjimi izzivi na fronti, medtem ko se pogajanja nadaljujejo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bodo tuje enote, ki bi se pojavile v Ukrajini, legitimne tarče za rusko vojsko. Opozorilo je podal v času, ko se ZDA in Evropa pripravljata na povojno obdobje v Ukrajini. Hkrati NBS News poroča, da bi ZDA lahko prevzele vodilno vlogo pri nadzoru demilitariziranega območja v Ukrajini, ki bi ločevalo ruske in ukrajinske sile, če bi prišlo do mirovnih pogajanj.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Velika Britanija in njeni zavezniki so pripravljeni podpreti Ukrajino pred pogajanji za končanje vojne in tudi za zagotovitev morebitnega mirovnega sporazuma. Obrambni sekretar John Healey je v Kijevu dejal, da bodo partnerji Ukrajine pripravljeni pomagati "zaščititi nebo". O tem so razpravljali na srečanju na visoki ravni v Parizu.

Vladimir Putin je zavrnil napovedi o stagnaciji ruske ekonomije, medtem ko se krepijo opozorila glede njenega stanja. Donald Trump je napovedal nov pogovor s Putinom, potem ko se je pogovarjal z Volodimirjem Zelenskim in drugimi evropskimi voditelji. Putin je ponovil, da je pripravljen sprejeti Zelenskega v Moskvi.

Razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino se zaostruje, medtem ko predsednik Zelenski vztraja pri konkretnih ukrepih. Evropski partnerji, ZDA in Rusija se ne strinjajo glede varnostnih zagotovil. Putin ne načrtuje srečanja z Zelenskim v tujini. Evropa obljublja, da bo z vojaki zagotavljala varnost Ukrajine, vendar le v miru, skupaj z ZDA in s soglasjem Rusije, kar ne kaže na moč.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti nove sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, na kar je Kremelj odgovoril, da nobene sankcije ne bodo spremenile poteka vojne. Vladimir Zelenski pa je po mnenju nekaterih s svojimi izjavami užalil Trumpa.

Hrvaška je odločno zavrnila možnost napotitve svojih vojakov v mirovno misijo v Ukrajino, medtem ko je Slovenija izjavila, da bi o tem lahko razmišljala le v okviru misije pod vodstvom Združenih narodov. Obe državi sta se odzvali na razpravo o oblikovanju varnostnih jamstev za Ukrajino.

Hrvaška je izključila možnost napotitve svojih vojakov v mirovno misijo v Ukrajino in ne bo zagotavljala varnostnih jamstev tej državi. Slovenija pa bi lahko razmislila o napotitvi vojakov, vendar le v okviru misije pod vodstvom Združenih narodov.

Vladimir Putin je napovedal, da bo most, ki bo povezal Rusijo in Severno Korejo, končan leta 2026. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se lahko Putin in Trump v bližnji prihodnosti znova srečala. Kljub zaskrbljujočim signalom za rusko gospodarstvo, je Putin izrazil optimizem glede gospodarske situacije v Rusiji.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ostro kritiziral izjave predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o morebitni napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino. Pistorius je poudaril, da EU nima pristojnosti za takšno odločitev in da je razprava o tem nepotrebna in napačna.

Vladimir Putin je izjavil, da bodo zahodne sile, ki bi bile napotene v Ukrajino, postale legitimne tarče za rusko vojsko. To opozorilo je podal, medtem ko zavezniki Kijeva razpravljajo o dodatnih ukrepih za pomoč Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko več tisoč zahodnih vojakov bilo napotenih v Ukrajino kot del varnostnih jamstev, ki jih zavezniki ponujajo Kijevu. To naj bi preprečilo morebitno novo rusko invazijo po končanem mirovnem sporazumu. Zelenski je poudaril, da je o tem še prezgodaj podrobneje govoriti, vendar je potrdil, da se pogovori o tem že odvijajo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro odgovoril na načrte Zahoda o namestitvi tujih vojakov v Ukrajino, pri čemer je izjavil, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju "legitimne tarče". To je Putin dejal po izjavah evropskih držav o pripravljenosti na napotitev svojih enot v Ukrajino. Opozorilo je povzročilo zaskrbljenost na Zahodu, saj so ga nekateri mediji označili za grožnjo.

Večina Evropejcev nasprotuje pošiljanju vojakov v Ukrajino, tudi v primeru mirovnega sporazuma. Razlog za to je predvsem zaskrbljenost glede zanesljivosti sodelovanja z ZDA, kot opozarja strokovnjak iz bruseljskega analitičnega centra European Policy Centre. Ankete javnega mnenja in komentarji evropskih uradnikov to potrjujejo.

Rusija v šolah uvaja propagando, ki poveličuje invazijo na Ukrajino, celo za otroke, stare tri leta. Kremelj si prizadeva vzgojiti mlade lojaliste po vzoru sovjetske dobe. Analitiki opozarjajo, da Ukrajina ni edina tarča Putinovih načrtov, ki bi lahko ogrozili tudi Poljsko in druge evropske države. Prekinitev pan-evrazijske integracije, ki jo je načrtoval Putin, pa je povzročila multipolarno tekmovanje za ideje in tehnologijo.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napotili več tisoč zahodnih vojakov. Emmanuel Macron je potrdil, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po vojni, kar naj bi državo pomirilo in odvrnilo Rusijo od nadaljnjih agresij. Zelenski je dejal, da je uskladil korake glede pristopnih pogajanj Ukrajine z EU s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo.

Poljska je sestrelila ruske drone, potem ko jih je več deset vstopilo v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja državo najbolj približalo konfliktu po drugi svetovni vojni. Ruska državna televizija je omilila obtožbe Poljske in se osredotočila na druge novice. Belorusija trdi, da je njena zračna obramba uničila drone, ki naj bi bili namenjeni v Poljsko in Litvo. Rusija poskuša preložiti odgovornost za napad na Poljsko in širi dezinformacije, da gre za provokacijo Ukrajine in evropskih elit, da bi NATO vpletli v neposreden konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju.

NATO je okrepil protipodmorniške operacije v Norveškem morju po poročilih o ruski podmornici, ki naj bi ogrožala ameriško letalonosilko USS Gerald R. Ford. Kraljevo britansko letalstvo se je pridružilo ameriškim in norveškim silam pri iskanju podmornice. Ameriška mornarica je tudi napotila letalo E-6B Mercury v Greenland za arktično obrambo in izvajala vaje z jedrskimi podmornicami.

V vzhodni Ukrajini je po ruskem obstreljevanju rudnikov v skupnosti Dobropillia v regiji Doneck ostalo ujetih 148 rudarjev. Ruski napad je prekinil oskrbo z električno energijo, kar je povzročilo blokado rudarjev pod zemljo, je sporočil sindikalni voditelj Mihailo Volinec.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Britanski minister za obrambo John Healey je prispel na obisk v Ukrajino. Ukrajinski minister za obrambo Denis Šmigalj je sporočil novico o obisku na Telegramu in delil videoposnetek srečanja na železniški postaji v Kijevu.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je označila odziv držav članic Evropske unije na zaskrbljenost Budimpešte zaradi napadov Kijeva na naftovod "Družba" in posledične motnje v dobavi energije Madžarski kot "nerazumen". Zaharova je izrazila presenečenje nad tem, da naj bi Madžarska sploh imela pravico do izraza svoje zaskrbljenosti.

Ukrajinski otroci še vedno množično gledajo rusko risanko 'Maša in medved', kar je sprožilo kritike ukrajinskih propagandnih kanalov. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je poročal, da Kremelj krepi dezinformacijsko kampanjo, ker so ruski napredki v Ukrajini počasni in omejeni glede na visoke izgube. Rusija naj bi za simbol legitimnosti uporabljala nekdanjega ukrajinskega predsednika Janukoviča, ki so ga večkrat peljali v Minsk.