V Banjaluki med proslavo Dneva državnosti BiH prišlo do dojave o bombi, SDP shoda ni prekinil
Proslavo Dneva državnosti BiH v Banjaluki je prekinila dojava o bombi. Podpredsednik SDP Vojin Mijatović je za incident obtožil Milorada Dodika.
Proslavo Dneva državnosti BiH v Banjaluki je prekinila dojava o bombi. Podpredsednik SDP Vojin Mijatović je za incident obtožil Milorada Dodika.
Velika Britanija je še vedno pripravljena napotiti svoje enote v Ukrajino, ko se bodo tam končale vse bojne aktivnosti.
Po vdoru dronov v romunski zračni prostor je poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz pozval NATO, naj pospeši prizadevanja za krepitev zaščite vzhodnega krila. Romunija je po incidentih dvignila bojna letala.
Srbski minister za notranje zadeve, Ivica Dačić, je prejel kuverto, v kateri so bili trije naboji. Odkritje je bilo narejeno med varnostnim pregledom pošiljke z rentgensko napravo, so sporočili iz srbskega Ministrstva za notranje zadeve. Dogodek je sprožil takojšen odziv MUP Srbije.
Hrvatska udruga bank (HUB) je pred prihajajočim obdobjem "črnega petka" opozorila na porast spletnih prevar in kraje osebnih ter kartičnih podatkov. HUB je ob tem začel kampanjo "Budimo realni" s Hrvojem Kečkešem, s katero želi potrošnike opozoriti na previdnost pri spletnem nakupovanju in jih naučiti prepoznavati lažne trgovine, popuste in nagradne igre.
Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.
Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.
Zaradi suhih adventnih vencev in božičnih dreves, ki se hitro vnamejo, avstrijska gasilska služba opozarja na nevarnosti, ki pretijo v prazničnem času. Letos je v Avstriji v požarih umrlo že 32 ljudi.
Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.
Moldavska policija je potrdila, da je bil dron, ki je pristal v naselju Cuhureștii de Jos v okrožju Florești, ruske izdelave in tipa Gerbera. Preiskava je pokazala, da dron ni prevažal eksploziva. Dron Gerbera se lahko uporablja za zavajanje, nadzor in zbiranje informacij.
Inšpekcija za pravosodje in varnost je po preiskavi ugotovila, da gasilci niso pripravljeni na dolgotrajne ali sočasne obsežne nujne primere. Če si varnostne regije medsebojno pomagajo, to takoj vpliva na njihovo običajno delo, kar ogroža varnost državljanov in reševalcev.
Odhajajoči predsednik Združenega štaba general Sahir Shamshad Mirza je ob slovesu obiskal poveljnika kopenske vojske, generala Asima Munirja, na Generalštabu v Rawalpindiju. Munir je pohvalil Mirzo za njegovo vodenje, strateško vizijo in predano služenje pakistanskim oboroženim silam, poudaril pa je tudi njegovo ključno vlogo pri krepitvi usklajenosti med službami in napredku nacionalnih varnostnih ciljev Pakistana.
Po navedbah nemške obveščevalne službe so železnice pogosta tarča napadov levičarskih skrajnežev. Pri napadih na kritično infrastrukturo naj ne bi upoštevali interesov ljudi, ki se vozijo v službo in drugih nedolžnih ljudi. Napadi so usmerjeni na energetsko infrastrukturo in železniški promet. Storilci naj bi pri tem sprejeli dejstvo, da bodo prizadeti tudi naključni posamezniki.
Ženska je med sprehodom po gozdu v bližini Poreča našla puškomitraljez M72b1 s pripadajočim okvirjem in 24 kosov streliva. Istrska policija je v tem mesecu prejela več dojav o najdenem orožju in strelivu, ki so ga našli med čiščenjem prostorov ali med sprehodi v naravi. Policija poziva vse, ki najdejo orožje, da ga ne premikajo in o tem obvestijo policijo.
Bela hiša je sporočila, da so ZDA v zadnjem tednu dosegle velik napredek pri mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Organizirale so neposredne pogovore med Kijevom in Moskvo. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je dejala, da so potrebna dodatna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA za sklenitev mirovnega sporazuma. Ukrajinski uradnik je izjavil, da vlada podpira bistvo mirovnega sporazuma po pogovorih z Združenimi državami v Ženevi. Predsednik Zelenski je dejal, da se pogovori z ZDA o mirovnem načrtu nadaljujejo, vendar je treba še razpravljati o nekaterih najbolj občutljivih vprašanjih.
Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je v Evropi začela "hibridna vojna", potem ko so valovi dronov povzročili začasno zaprtje dveh glavnih letališč v državi. Incidenti z droni so močno vplivali na letalski promet na Danskem, oblasti pa so sprejele nujne ukrepe za zagotovitev varnosti.
Norveška policija je po pomoti poslala pisma približno 1500 ljudem, pri čemer so bili osebni podatki posameznikov izpostavljeni. Pisma so vsebovala občutljive informacije, kar je povzročilo zaskrbljenost glede varnosti osebnih podatkov. Incident se obravnava kot zelo resen.
Donald Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina in ZDA sta dosegli dogovor o ključnih točkah mirovnega načrta, ki ga je predlagal Trump, ki naj bi se še ta mesec sestal z Zelenskim. Zelenski je izrazil pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA.
Ruske nadzorne drone že mesece letijo nad transportnimi potmi ameriškega orožja v Nemčiji, s čimer zbirajo informacije, ki bi jih Kremelj lahko uporabil za sabotaže. Ameriški in evropski uradniki so zaradi tega vse bolj zaskrbljeni. Nemške obveščevalne službe so razkrile, da ruske drone vohunijo za železnicami in pristanišči, ki jih NATO uporablja za oskrbo. Berlin razmišlja o sankcijah proti Rusiji.
Poljsko veleposlaništvo v Minsku je izdalo nujen poziv poljskim državljanom v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z vsemi razpoložljivimi komercialnimi in zasebnimi sredstvi. Razlog za poziv je možnost ponovnega zaprtja meja in druge nepredvidene okoliščine.
Rusija se sooča s porastom števila travmatiziranih vojakov, ki se vračajo s fronte v Ukrajini. To povzroča naraščanje nasilja in težav v državi. Predsednik Vladimir Putin je zaradi teh težav, ki jih povzročajo veterani, zaskrbljen.
Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.
Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal, da bo madžarska vlada organizacije Antifa razglasila za teroristične. Orbán je poudaril, da je treba v kali zatreti vsako politiko nasilja, če želijo ohraniti mir v državi, in da bodo proti Antifi ukrepali z vso strogostjo zakona.
Kosovske varnostne sile (FSK) bodo med 31. avgustom in 5. septembrom 2025 izvedle vojaško vajo "Ujku Shigjetë" na območju Gjakove. Vaja je del priprav na validacijo tretjega regimenta FSK. V tem obdobju bodo potekali premiki konvojev iz baz FSK proti omenjenemu območju. FSK prosi prebivalce za razumevanje.
Brigadni general Roman Hyťha, eden najvišje postavljenih generalov češke vojske in vodja obveščevalne službe, je izgubil varnostno preverjanje. Razlog za to je incident konec septembra v brnenskem baru, kjer je prišlo do spora z drugim vojakom. Vojska primera ne želi komentirati, potrdila pa je, da je bil Hyťha premeščen v oddelek za vojne veterane in grobove.
V romunskem letovišču Sinaia so danes zjutraj izdali opozorilo Ro-Alert, potem ko so opazili medveda na ulici Victoriei. Oblasti so prebivalce in turiste opozorile, naj se ne približujejo živali in naj bodo previdni.
Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.
Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.
Vlada zvezne države Kaduna v Nigeriji je zavrnila nedavno poročilo, ki jo uvršča med države z največjim številom ugrabitev. Poročilo je označila za lažno, zlonamerno in neodgovorno. Ministrstvo za informiranje je v izjavi, ki jo je podpisal imenovani komisar Malam Ahmed M., zanikalo ugotovitve poročila.
Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.
Oblasti izražajo naraščajočo zaskrbljenost zaradi moških, ki plavajo po tem, ko zvečer odstranijo zastave na območju Surfers Paradise. Poudarjajo tveganja, povezana s plavanjem brez nadzora reševalcev.
Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.
Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.
V šolah v okrožju Nytvensky v Permski regiji v Rusiji so 25. novembra uvedli dodatne varnostne ukrepe zaradi informacij o grožnji terorističnega napada, poroča lokalna uprava.
Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.
Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.
Sekretar ruskega sveta za varnost, Sergej Šojgu, je izjavil, da zahodne sile načrtujejo vrnitev vojaške infrastrukture Nata v regijo Afganistana. Po Šojgujevih besedah naj bi Zahod, ki je izgubil svoje pozicije v Afganistanu, razvijal načrte za ponovno vzpostavitev Natovih vojaških objektov v regiji.
V nesreči poljskega lovskega letala F-16, ki se je zgodila med pripravami na letalski miting v Radomu, je umrl pilot. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih nesreče. Pilot je bil v poljskih krogih znan po svojih izkušnjah.
Danska letališča, vključno z letališčem Aalborg, so bila v četrtek in petek večkrat zaprta zaradi domnevnih opazovanj dronov. Danska premierka je incidente označila za "hibridne napade", ki so morda povezani z Rusijo. Norveška policija je zasegla dron, medtem ko Rusija zanika vpletenost.
Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.
V Nigeriji so oboroženi napadalci ugrabili 303 učence in 12 učiteljev katoliške šole St. Mary's v zvezni državi Niger. Krščansko združenje Nigerije je sporočilo, da je petdesetim ugrabljenim uspelo pobegniti. Nigerijske varnostne sile poročajo o napredku pri reševanju ugrabljenih študentov. Human Rights Watch poziva k takojšnji izpustitvi ugrabljenih in zaščiti šol pred nadaljnjimi napadi.
Poslanec se je pritožil pri regulatorju za varnost pri delu, rekoč, da dolgotrajna zasedanja parlamenta negativno vplivajo na zdravje in varnost zaposlenih v Novem Južnem Walesu.
Glavni minister Balochistana, Sarfraz Bugti, je obtožil Kabul, da podpira militantne skupine, ki izvajajo napade v Pakistanu. Bugti trdi, da militanti, vključno s TTP, v Afganistanu najdejo trening centre, varna zavetišča in celo državno podporo. Izjavil je, da teroristi v Afganistanu uživajo 'državno pokroviteljstvo', od koder izvajajo napade na Pakistan, kar zaostruje varnostne razmere v Balochistanu.
Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.
Zunanji minister svetuje popotnikom, da se seznanijo z varnostnimi razmerami v državah, kamor načrtujejo potovanje. Izdal je seznam držav, za katere veljajo potovalna opozorila ali varnostni nasveti.
Islamska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je aretirala več članov terorističnih celic v provinci Sistan in Balučistan na jugovzhodu Irana. Med operacijo so zasegli tudi samomorilne jopiče. Enota IRGC je uničila tudi skupino militantov, povezanih s teroristično organizacijo Ansar al-Furqan.
Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.
Predsednik ZDA Donald Trump se je v Ovalni pisarni Bele hiše prvič srečal s pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom in generalom Asimom Munirjem, kjer so razpravljali o regionalni varnosti in drugih vprašanjih. To srečanje predstavlja preobrat glede na prejšnja kritična stališča predsednika Trumpa do Pakistana.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi varnostnih razlogov, ki so posledica terorističnega napada v Delhiju, preložil svoj obisk v Indiji, ki je bil načrtovan za december. Odložitev obiska bo imela diplomatske posledice.
Noč v Beogradu je bila relativno mirna, brez prometnih nesreč in večjih incidentov. Intervencije nujne medicinske pomoči so bile redke, saj so posredovali le okoli 100-krat.
Povezane teme |
|---|
| mednarodni odnosi |
| politika |
| obramba |
| vojska |
| policija |
| terorizem |
| diplomacija |
| kriminal |
| vojne |
| zračni promet |
Povezane entitete |
|---|
| Rusija |
| Ukrajina |
| NATO |
| Nemčija |
| Združene države Amerike |
| Policija |
| Romunija |
| Donald Trump |
| Evropa |
| Iran |