APDEJT.si

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Kljub strogim pravilom glede uporabe dronov, so bili konec tedna opaženi nad vojaškima območjema Volkel in Eindhoven na Nizozemskem. Obstaja namreč težava pri nadzoru in preprečevanju kršitev pravil, saj posamezniki ignorirajo prepovedi letenja.

Ukrajina je pristala na omejitev svoje vojske na 800.000 vojakov v skladu z mirovnim sporazumom z ZDA. Mirovni načrt, ki so ga odobrili ukrajinski in ameriški uradniki, predvideva tudi nadaljnja pogajanja o ozemlju. V Ženevi potekajo pogovori med Ukrajino, EU in ZDA o končanju vojne, kar je povzročilo padec vrednosti evropskih obrambnih delnic. Ulice v vzhodni Ukrajini pa so prizorišče uporabe brezpilotnih vozil za oskrbo in evakuacijo vojakov.

Z ruskega kozmodroma Pleseck je bila izstreljena raketa Angara-1.2, ki nosi vojaške satelite. Izstrelitev je bila izvedena v interesu ruskega Ministrstva za obrambo.

Švedska vojska želi nabaviti križarske rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele cilje globoko na ozemlju drugih držav. Minister za obrambo je dejal, da je to potrebno za odvračanje Rusije, saj se želijo uskladiti z ruskimi zmogljivostmi dolgega dosega.

Ameriška vojska načrtuje proizvodnjo 30.000 kasetnih izstrelkov XM1208, kalibra 155 mm, letno. Ti izstrelki, ki vsebujejo devet naprednih submunicij M99, so namenjeni uporabi s havbicami M109A6/7 Paladin in M777A2.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Islamska revolucionarna garda je sporočila, da je v obmejnem območju Targor v okrožju Urmija zasegla veliko pošiljko protidržavnih predmetov, namenjenih protidržavnim skupinam. Pošiljka je vsebovala precejšnje količine eksploziva, orožja in vojaške opreme, vključno s 198 eksplozivnimi bombami.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Pomočnik ministra za obrambo Nenad Miloradović je izjavil, da je Srbija "prva po oborožitvi na Zahodnem Balkanu". Na vojaški paradi bo sodelovalo 6.000 vojakov. Poudaril je, da je bila parada pred 11 leti, leta 2014, po številčnosti dva do trikrat manjša.

Japonsko obrambno ministrstvo si prizadeva okrepiti svoj arzenal dronov in je zahtevalo rekordno povečanje proračuna za naslednje fiskalno leto, s čimer želi odgovoriti na zaostrovanje varnostnih razmer.

Odhajajoči predsednik Združenega štaba general Sahir Shamshad Mirza je ob slovesu obiskal poveljnika kopenske vojske, generala Asima Munirja, na Generalštabu v Rawalpindiju. Munir je pohvalil Mirzo za njegovo vodenje, strateško vizijo in predano služenje pakistanskim oboroženim silam, poudaril pa je tudi njegovo ključno vlogo pri krepitvi usklajenosti med službami in napredku nacionalnih varnostnih ciljev Pakistana.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Kosovske varnostne sile (FSK) bodo med 31. avgustom in 5. septembrom 2025 izvedle vojaško vajo "Ujku Shigjetë" na območju Gjakove. Vaja je del priprav na validacijo tretjega regimenta FSK. V tem obdobju bodo potekali premiki konvojev iz baz FSK proti omenjenemu območju. FSK prosi prebivalce za razumevanje.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Švedska bo okrepila svojo obrambo proti robotom, brezpilotnim letalnikom in helikopterjem z nakupom dodatnih sistemov zračne obrambe za zaščito švedskih brigad. Za te sisteme bo namenila 3,5 milijarde kron.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Somalske nacionalne vojaške sile (SNA) in elitne enote NISA so izvedle ciljne operacije v regijah Galgadud in Spodnja Šabela, v katerih so ubile več visokih poveljnikov Al-Šababa. Med ubitimi so Ahmed Sheikh Omar Adow Gacal, ki je vodil operacije Al-Šababa v Srednji Šabeli, in Hassan Siidoow Hussein, odgovoren za bombne napade in splošno nestabilnost v Spodnji Šabeli.

Sekretar ruskega sveta za varnost, Sergej Šojgu, je izjavil, da zahodne sile načrtujejo vrnitev vojaške infrastrukture Nata v regijo Afganistana. Po Šojgujevih besedah naj bi Zahod, ki je izgubil svoje pozicije v Afganistanu, razvijal načrte za ponovno vzpostavitev Natovih vojaških objektov v regiji.

V nesreči poljskega lovskega letala F-16, ki se je zgodila med pripravami na letalski miting v Radomu, je umrl pilot. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih nesreče. Pilot je bil v poljskih krogih znan po svojih izkušnjah.

Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Brigadni general Roman Hyťha, eden najvišje postavljenih generalov češke vojske in vodja obveščevalne službe, je izgubil varnostno preverjanje. Razlog za to je incident konec septembra v brnenskem baru, kjer je prišlo do spora z drugim vojakom. Vojska primera ne želi komentirati, potrdila pa je, da je bil Hyťha premeščen v oddelek za vojne veterane in grobove.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

V luči zaostrovanja odnosov med ZDA, Natom, EU in Rusijo glede Ukrajine, je NATO začel z razvojem "Vzhodne straže". Hkrati so evropski diplomati v Moskvi opozorili na morebitne posledice novih vdorov ruskih letal v zračni prostor. Generalni sekretar Nata pa je izrazil zaskrbljenost glede finančne vzdržnosti uničevanja dronov z dragocenim orožjem.

Triintrideset kolumbijskih vojakov, ki so jih po navodilih uporniške skupine ugrabili vaščani, je bilo po treh dneh izpuščenih, je sporočil urad ombudsmana. Kolumbijsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili vojaki pridržani od ponedeljka v jugovzhodni provinci. Minister za obrambo Pedro Sanchez je povedal, da so vojake izpustili oboroženi civilisti na območju džungle v jugovzhodni Kolumbiji.

V Mako Brimob Kwitang v Džakarti so se protestniki razšli po posredovanju pripadnikov indonezijske vojske (TNI). Protesti so izbruhnili zaradi incidenta, v katerem je pripadnik Brimoba povozil voznika Gojeka. Situacija se je umirila, ko so vojaki TNI posredovali in pomirili množico, ki je sprva postala nasilna. Protestniki so zahtevali transparentno preiskavo incidenta. Po protestih so pripadniki vojske in prebivalci skupaj očistili območje, kjer je bilo v nemirih uničenih pet avtomobilov.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

V bližini oporišča Ramstein v Nemčiji poteka gradnja največje ameriške vojaške bolnišnice izven Združenih držav. Projekt, ki ga označujejo kot »betonirano zavezništvo«, velja za strateško zavezo v negotovih transatlantskih časih. Bolnišnica bo imela pomembno vlogo v oskrbi ameriških vojakov in bo simbol ameriške prisotnosti v Nemčiji.

Islamska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je aretirala več članov terorističnih celic v provinci Sistan in Balučistan na jugovzhodu Irana. Med operacijo so zasegli tudi samomorilne jopiče. Enota IRGC je uničila tudi skupino militantov, povezanih s teroristično organizacijo Ansar al-Furqan.

Venezuela je obtožila Združene države sovražnega prevzema venezuelske ribiške ladje v svoji gospodarski coni. Po poročilih naj bi se osebje z ameriške vojaške ladje vkrcalo na venezuelsko ribiško ladjo z devetimi ribiči, medtem ko je ta plula v venezuelskih vodah. Venezuela je obsodila prestrezanje "neškodljive" ribiške ladje s strani ameriške vojne ladje.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Pakistan je zanikal izvedbo zračnih napadov v Afganistanu, medtem ko so talibanske oblasti v Afganistanu obljubile ustrezen odgovor po tem, ko naj bi bili v napadih ubiti civilisti. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil, da Pakistan nima več pozitivnih pričakovanj od afganistanskih talibanov.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Ruski ambasador v Franciji je opozoril NATO, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. Opozorilo je sledilo obtožbam, da je Rusija kršila zračni prostor več evropskih držav s preleti dronov. Poljska, Ukrajina in NATO so zatrdili, da so bili nedavni vdori ruskih dronov v njihov zračni prostor namerni.

Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je sporočil, da se je odločil, da bo 20 vojakom, ki so prejeli medalje časti za njihova dejanja leta 1890 pri Wounded Knee, dovoljeno obdržati priznanja. Odločitev je bila objavljena v video posnetku na družbenih medijih.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, vključno z indonezijskim predsednikom Prabowom Subiantom, na obsežno vojaško parado v Pekingu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako udeležil parade, kjer naj bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko predstavljalo pomembno diplomatsko zmago za Kitajsko in priložnost za Kima, da si zagotovi podporo pred morebitnimi pogovori z Donaldom Trumpom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Indonezijski policijski poveljnik, general Listyo Sigit Prabowo, se je osebno opravičil družini voznika ojeka (motociklističnega taksija), ki je umrl, ko ga je povozilo oklepno vozilo specialne policije (Brimob). Incident je sprožil val ogorčenja, zaradi česar so se za opravičilo oglasili tudi predstavniki predsednikovega urada in metropolitanski policijski poveljnik. PKS (Stranka pravične blaginje) je opozorila, da zgolj opravičilo ni dovolj.

Med vajo za aeromiting v Radomu na Poljskem je strmoglavilo poljsko vojaško letalo F-16. Pilot je v nesreči umrl. Letalo je med izvajanjem akrobatskega manevra tipa »barrel roll« izgubilo nadzor, se obrnilo navzdol in se ob padcu na tla vnelo.

Trumpova administracija je zaprosila za podporo vojaško bazo v bližini Chicaga za izvajanje obsežnih imigracijskih operacij. Zahtevek je bil poslan nekaj tednov po napotitvi Nacionalne garde v Washington, D.C., z namenom obravnave kriminala, imigracije in brezdomstva. Operacije naj bi se začele že naslednji teden in vključujejo taktike, ki so že sprožile proteste v Los Angelesu. Medtem pa zakonodajalci v Illinoisu pozivajo predsednika Trumpa, naj Nacionalne garde ne vključuje v dogajanje v Chicagu, kongresnik Brad Schneider pa opozarja na morebitne kompromise namena vojaške baze.

Poljski predsednik Karol Navrocki je podpisal odlok, ki dovoljuje prisotnost tujega vojaškega osebja v državi v okviru operacije za zaščito zračnega prostora NATO na vzhodnem krilu zavezništva. Razlog za odobritev je bil vdor ruskih dronov.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

V južnem Libanonu sta umrla dva libanonska vojaka, dva pa sta bila ranjena, ko je med pregledom strmoglavljenega izraelskega drona prišlo do eksplozije. Do incidenta je prišlo v bližini kraja Nakura. Libanonski predsednik Joseph Aoun je izrazil obžalovanje, da vojska "ponovno" plačuje ceno za ohranjanje stabilnosti na jugu države.