APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil mnenje, da Budimpešta ni primerna lokacija za sestanek o Ukrajini. Madžarski premier Orban je izjavil, da bo kruh pojeftinil s prihodom Putina in Trumpa v Budimpešto. Obstaja tudi možnost, da bi vzhodne članice Nata poskušale sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti.

Kljub prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom je prišlo do napadov z več smrtnimi žrtvami. Izrael je izvedel zračne napade, medtem ko je vojska sporočila, da je odprla ogenj na Palestince, ki so se približali izraelskim vojakom. Uradniki so dejali, da je izraelski ogenj ubil tri ljudi v bližini črte prekinitve ognja. V Izrael sta prispala ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner, da bi razpravljala o izvajanju dogovora o prekinitvi ognja. V Gazo so vstopili tovornjaki s pomočjo skozi prehoda Karem Abu Salem in Kissufim.

Vladimir Putin je naročil visokim uradnikom Kremlja, da pripravijo predloge za morebitno ponovno izvedbo jedrskih poskusov, prvič po letu 1990. Razlog za to so bile izjave ZDA o ponovnem izvajanju tovrstnih poskusov.

Ruske protiletalske obrambne sile so v zadnjem dnevu uničile 157 brezpilotnih letal in eno vodeno raketo »Neptun«, ki jo je izdelala ukrajinska vojska, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Od začetka posebne operacije je bilo uničenih tudi 26.000 tankov in drugih oklepnih vozil, 668 letal, 283 helikopterjev, več kot 96.000 brezpilotnih letal, 636 protiletalskih raketnih sistemov, 1.611 bojnih vozil raketometov, 31.274 poljskih topniških orožij in minometov ter 46.560 enot specialne opreme. Ruske sile so izvedle napade na objekte gorivne, energetske in transportne infrastrukture, ki se uporabljajo v interesu ukrajinske vojske, ter na začasne lokacije ukrajinskih oboroženih formacij in tujih plačancev v 142 okrožjih. Uničenih je bilo tudi do 19 plovil brez posadke in trije vlačilci.

Južno okrožno vojaško sodišče je prebivalca Stavropolja obsodilo na 20 let zapora zaradi priprave eksplozije in požiga lokalne carinarnice. Aleksander Žigun je bil obsojen, ker je med 13. februarjem in 28. marcem 2024 preučeval lokacije za izvedbo terorističnega napada in se s kuratorjem iz nacionalnega bataljona Azov (v Rusiji priznanega kot teroristična organizacija) dogovoril o načrtu – eksploziji in požigu zgradbe carinarnice. Prva štiri leta bo Žigun preživel v zaporu, preostanek kazni pa v strogo varovanem zaporu.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Rusija ne sodeluje v oboroževalni tekmi. Poudaril je, da Rusija načrtno razvija svoje sisteme orožja in sredstva za dostavo.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki temeljijo na načrtu, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končati skoraj dveletno vojno v Gazi in na Zahodnem bregu. Obe strani sta načeloma podprli splošna načela načrta in iščeta pojasnila o ključnih podrobnostih.

Madžarski premier Viktor Orbán se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o energetskih vprašanjih, vključno z ruskim naftnim sektorjem in sankcijami. Ukrajina in njeni zavezniki so se dogovorili, da bodo v naslednjih desetih dneh sodelovali pri načrtu za prekinitev ognja. Medtem je Norveška potrdila, da je Rusija preizkusila jedrsko raketo Burevestnik, na kar se je Moskva odzvala z izjavo, da gre za nacionalni interes, kljub opozorilom Trumpa. Preizkus je bil izveden z arhipelaga Nova Zemlja. Sočasno potekajo priprave na ureditev konflikta v Ukrajini, ki zaostrujejo rivalstvo znotraj evroatlantskega bloka.

Zvezni sodnik v Oregonu je začasno blokiral Trumpovi administraciji pošiljanje pripadnikov Nacionalne garde iz Kalifornije in Teksasa v Portland. Guverner Kalifornije, Gavin Newsom, je pozdravil sodno zmago nad Trumpom.

Donald Trump je namignil na možnost razglasitve nacionalne izredne razmere. Statistični podatki, ki jih je zavrnil, kažejo na upad kriminala v ameriški prestolnici od vrhunca v letu 2023. Obrambni minister Pete Hegseth je ukazal, da bodo pripadniki Nacionalne garde, ki patruljirajo po Washingtonu, nosili strelno orožje.

Pojavili so se novi medijski poročili, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati pripravljata načrt s 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA od Ukrajine zahtevale velike koncesije. Donald Trump naj bi predlagal mirovni načrt, ki bi Vladimirju Putinu dal, kar želi.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Rusija bo enako odgovorila, če bo katera koli jedrska sila izvedla poskuse jedrskega orožja, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Poudaril je, da nobeno takšno dejanje Zahoda ne bo ostalo brez odgovora.

Vladimir Putin je nadziral načrtovane vaje ruskih strateških jedrskih sil, ki so vključevale izstrelitve raket. Vaje so potekale v času, ko so ZDA napovedale preložitev načrtovanega drugega vrha med Putinom in Trumpom. Rusija se sooča z različnimi težavami, poleg mirovnih pogajanj.

Po evakuaciji romunske vasi zaradi ruskega napada z dronom v bližini ukrajinske reke Donave, se lahko okoli 200 prebivalcev vrne v svoje domove. Odločitev o preklicu evakuacije v vasi Ceatalchioi je bila sprejeta na podlagi varnostne ocene in informacij ukrajinskih kolegov. Med napadom je zagorel tanker s tekočim plinom v ukrajinskem pristanišču Izmajil. Evakuacija je bila prva tovrstna v Romuniji zaradi vojne v Ukrajini. Za drugo vas, Plauru, ostaja odredba o evakuaciji v veljavi.

Po polemikah, ki so sledile izjavam načelnika generalštaba vojske, je tiskovna predstavnica vlade Maud Bregeon zatrdila, da mladi Francozi ne bodo šli v Ukrajino, da bi se borili in umirali. Poudarila je, da Francija daje prednost poklicni vojski.

V Sevastopolu so aretirali vodjo 960. vojaškega predstavništva ruskega obrambnega ministrstva zaradi suma izsiljevanja in prejemanja podkupnine za potrditev nekvalitetnih popravil ladje Črnomorske flote. Po podatkih FSB naj bi častnik od izvajalca zahteval denar za prikrivanje proizvodnih napak.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bi morebitna odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina o mobilizaciji pomenila začetek obsežne vojne. Zelenski meni, da se Putin izogiba mobilizaciji zaradi strahu pred izgubo podpore med ruskim prebivalstvom, vendar bi jo lahko sprožil, ker Rusija potrebuje zmage.

Ukrajinska služba za nujne primere je sporočila, da je v ruskem napadu z dronom na železniško postajo Šostka v Sumski regiji umrla ena oseba. Ruski droni so zadeli dva potniška vlaka. V regiji Černigov je zaradi nočnih napadov prišlo do izpada električne energije v približno 50.000 gospodinjstvih.

Ukrajinski droni so napadli rusko jedrsko elektrarno, vendar Mednarodna agencija za atomsko energijo (AIEA) zagotavlja, da ni prišlo do posledic za jedrsko varnost. Rusija trdi, da je prestregla 184 ukrajinskih dronov, kar je eden največjih napadov od začetka vojne. Napadi so se zgodili tudi nad regijo Kursk.

Namestnik poveljnika enote protizračne obrambe 3. armadnega korpusa oboroženih sil Ukrajine, Konstantin, se je pritožil nad vojaškim razvojem Rusije, kateremu se mora ukrajinska vojska prilagoditi. Ukrajinske sile protizračne obrambe se morajo nenehno prilagajati novim ruskim vojaškim izboljšavam.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Kremlj je opozoril, da bi dobava raket Tomahawk Ukrajini za napade globoko v rusko ozemlje predstavljala nevarno eskalacijo med Rusijo in Zahodom. Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na obnovo odnosov z ZDA in si želi sodelovanja z drugimi državami. Poudaril je tudi, da bi se lahko izognili vojni v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina razširila obseg napadov globoko v Rusijo. Ruske oblasti so poročale, da so ukrajinski droni poškodovali jez v bližini Belgoroda. Ukrajinska vojska je priznala infiltracijo ruskih vojakov v strateško pomembno mesto Pokrovsk, kjer si prizadevajo utrditi svoje položaje.

Ukrajinski državljan Sergej Kuznjecov, obtožen sodelovanja pri napadih na plinovoda Severni tok, je v italijanskem zaporu v kritičnem zdravstvenem stanju. Kuznjecov, ki čaka na odločitev o izročitvi Nemčiji, že več kot teden dni gladovno stavka, je sporočil pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice Dmitrij Lubinec.

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske, Andrij Gnatov, je izjavil, da je trenutno vojaško leto pripeljalo ukrajinsko vojsko do skrajne izčrpanosti. Pomanjkanje osebja je povzročilo izjemno težke razmere na bojišču.

Ruski namestnik ministra za zunanje zadeve, Aleksander Gruško, je izjavil, da NATO izvaja vaje za blokado Kaliningradske oblasti in krepi vojaško prisotnost v baltskih državah, kar vodi v militarizacijo regije. Gruško je dodal, da se je Baltsko morje spremenilo v območje konfrontacije, še posebej po vstopu Finske in Švedske v NATO, in opozoril na misijo »Baltska straža« z namenom nadzora in omejevanja ruskega pomorskega prometa.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) je sporočila, da so aretirali nekdanjega vojaškega inštruktorja, ki je deloval v Ukrajini in prihaja iz neimenovane evropske države. Osumljenca obtožujejo vohunjenja za Rusijo in načrtovanja terorističnih dejanj. Grozi mu do 12 let zapora in zaplemba premoženja.

Ukrajina je sporočila, da je Rusija predala trupla 1000 ukrajinskih vojakov s pomočjo Mednarodnega komiteja Rdečega križa. Donald Trump je napovedal pomembno izjavo o vojni v Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da je Rusija v Ukrajini plačala visoko ceno in da je čas, da Moskva konča vojno. Obenem je opozoril Moskvo z vojno grožnjo. Kljub Trumpovim prizadevanjem se zdi, da je zaključek vojne v Ukrajini še vedno oddaljen cilj. Poudaril je, da je Rusija utrpela ogromne izgube, ocenjene na milijon in pol vojaških žrtev, in da je odločitev o miru v rokah Vladimirja Putina. Trump je izrazil razočaranje nad ruskim predsednikom.

Združene države Amerike in Rusija naj bi skrivaj pripravljali mirovni predlog za vojno v Ukrajini, ki bi od Ukrajine zahteval velike koncesije, vključno z odstopom ozemlja in uradnim statusom ruskega jezika. Zelenski in več ministrov EU so se na predlog odzvali negativno in poudarili, da dogovor ne more biti uspešen brez njihovega soglasja.

Ruska varnostna služba FSB je v Hersonski oblasti aretirala dve ženski, rojeni leta 1978 in 1981, zaradi suma vohunjenja v korist ukrajinskih obveščevalnih služb. Ženski, ki sta ruski državljanki, naj bi zbirali informacije o lokaciji ruskih vojaških enot in jih posredovali ukrajinski strani.

Visoko tajna ruska enota Rubikon s sedežem v Moskvi je preoblikovala vojskovanje z droni, s čimer je prednost Ukrajincev spremenila v ranljivost. Enota se je hitro razširila pod vodstvom ruskega ministra za obrambo Andreja Belousova.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v štirih urah uničila 36 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. V prejšnjem poročilu so omenjali uničenje osmih dronov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države, Rusija in Kitajska razvijajo načrt za jedrsko razorožitev. Med govorom na poslovnem forumu v Miamiju na Floridi je poudaril, da imajo ZDA najmočnejšo vojsko na svetu.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Donald Trump je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se dogovori in konča konflikt z Rusijo. Kot razlog za izbiro Madžarske za srečanje s Putinom je navedel dobre odnose z madžarskim premierjem Orbanom. Ukrajinski uradniki so izrazili potrebo po motivaciji Putina za resne mirovne pogovore. Trump naj bi Zelenskemu rekel, da ne želi Ukrajini prodati raket Tomahawk.

Donald Trump je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom napovedal srečanje v Budimpešti, kjer naj bi poskušala doseči dogovor o končanju vojne v Ukrajini. Putin je Trumpa opozoril, da bi morebitna dobava ameriških raket Tomahawk Ukrajini imela posledice in ne bi spremenila stanja na bojišču. Kiril Dmitrijev je napovedal jasne naslednje korake po srečanju Trumpa in Putina.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom zahteval, da Ukrajina preda popoln nadzor nad Doneckom, strateško pomembno regijo, v zameno za konec vojne. Putin naj bi bil pripravljen prepustiti dele Zaporožja in Hersona, dveh regij pod delnim ruskim nadzorom, v zameno za Doneck.

Volodimir Zelenski je obiskal Donalda Trumpa v Beli hiši 17. oktobra 2025. Glavni cilj obiska je bil prepričati ameriškega predsednika, da Ukrajini dobavi rakete Tomahawk.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Ukrajina je razširila svoj sistem nagrajevanja vojakov, kjer lahko z zbranimi točkami v spletni trgovini kupujejo orožje. Po novem bo reševanje ranjenih soborcev prineslo desetkrat več točk kot ubitje ruskega vojaka. Sistem nagrajevanja spominja na računalniško igro.

Hrvaški parlament je potrdil ponovno uvedbo obveznega vojaškega služenja. Ta poteza je odgovor na povečane napetosti v Evropi, ki so posledica ruske agresije na Ukrajino, zaznati pa je tudi pospešeno oboroževanje in vojaško krepitev na Balkanu. Hrvaška, kot članica Evropske unije in NATA, se s tem pridružuje državam, ki v luči trenutnih varnostnih razmer krepijo svojo obrambno pripravljenost.

Novo ustanovljeni Svet za nacionalno varnost Nemčije je na svoji prvi seji obravnaval grožnje, ki izhajajo iz Rusije. Berlin je večkrat obtožil Moskvo vodenja 'hibridnega' bojevanja, vključno s sabotažami in dezinformacijskimi kampanjami.

Ruske sile protiletalske obrambe so v zadnjih 24 urah sestrelile 247 ukrajinskih brezpilotnih letal, sedem raket HIMARS ameriške proizvodnje in raketo dolgega dosega Neptun, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ukrajinska raketa "Flamingo", ki jo proizvaja podjetje Fire Point, naj bi po določenih lastnostih presegala ameriško raketo "Tomahawk", predvsem po dosegu, ki znaša do 3000 km, kar je dvakrat več od ameriškega analoga, in velikosti bojne glave. Raketa je že bila uporabljena za napade na cilje v Rusiji.

Hamas si prizadeva ponovno vzpostaviti nadzor v Gazi. Izrael je pokopal posmrtne ostanke talca Guya Illouza, ki ga je vrnil Hamas. Trump je dejal, da lahko Izrael ponovno napade Gazo, če Hamas ne bo spoštoval premirja, in da bo situacija hitro rešena. Izrael je prejel še 45 trupel Palestincev.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev ukrajinskega državljana Volodimirja Žuravljova Nemčiji, kjer ga sumijo vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok. Premier Donald Tusk je odobril odločitev sodišča. Nemška prizadevanja za preiskavo sabotaže na plinovodu Severni tok so se soočila z odporom Poljske in Italije, kar naj bi spodkopavalo ugled Nemčije v EU.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.

Vojak je bil na Južnem Sahalinu obsojen na devet let zapora zaradi izogibanja služenju vojaškega roka. Sodišče je ugotovilo, da se 6. junija ni javil v vojašnico, da bi se izognil napotitvi na območje bojev, in bil 5. septembra prijet.

Ruska vlada je sprejela zakon, ki Vladimirju Putinu omogoča mobilizacijo rezervistov tudi v času miru, ne le v primeru vojne ali uradne mobilizacije. Ta ukrep širi obseg možnih operacij, vključno s tistimi zunaj Rusije, kot je vojna v Ukrajini. Nova zakonodaja pomeni, da lahko Putin mobilizira do dva milijona dodatnih ruskih državljanov, kar povečuje zaskrbljenost glede nadaljnje širitve konflikta v Evropi.

Ukrajinska vojska je objavila videoposnetek, ki naj bi dokazoval, da severnokorejske enote iz ruske regije Kursk usmerjajo ruske napade z droni. Poljski zunanji minister je v britanskem parlamentu predstavil iranski dron, ki ga je Rusija uporabila v Ukrajini, s čimer je opozoril na rusko nevarnost. Donald Trump je dejal, da ga je indijski premier Narendra Modi prepričal, da bo Indija prenehala kupovati rusko nafto. Ministri za obrambo zveze NATO so se v Bruslju sestali, da bi razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini, predvsem o sistemih zračne obrambe.

Pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike ter Rusijo in Ukrajino so se ustavili, kar Kremelj ocenjuje kot pesimistično. Nekdanji ukrajinski premier Mikola Azarov je Donalda Trumpa posvaril pred dobavo ameriških raket Tomahawk Ukrajini, saj bi to po njegovem mnenju pomenilo stopiti na stran sovražnika. Medtem pa se razpravlja o morebitni finančni pomoči Ukrajini s strani Evropske unije za oborožitev proti Rusiji, pri čemer naj bi Madžarska soglašala, nekatere države pa še oklevajo.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump, je po poročilih naročil obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma začne priprave na ponovne jedrske poskuse. Članek pojasnjuje razloge za to odločitev in kdaj so bili izvedeni zadnji tovrstni poskusi.

Kremelj je reagiral na namero Združenih držav Amerike, da izvedejo poskuse z jedrskim orožjem. Rusija je ZDA opozorila glede morebitnih posledic takšnih dejanj.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Pripravljalni sestanek med Lavrovom in Rubiom, ki naj bi bil uvod v srečanje Putina in Trumpa v Budimpešti, je bil po poročanju CNN odpovedan zaradi nepomirljivih stališč. Financial Times poroča, da naj bi se Lavrov in Rubio srečala 30. oktobra v Budimpešti. Več voditeljev držav EU si aktivno prizadeva za udeležbo na srečanju med Putinom in Trumpom, poroča Politico. Turške oblasti zanikajo informacije o poti Putinovega leta v Budimpešto.

Alexander Veles-Grin, kandidat za pomočnika namestnika vodje Pentagona za politična vprašanja, je izjavil, da mora Ukrajina ostati dejavnik, ki bo po koncu sedanjega konflikta še naprej zadrževal Rusijo. To mnenje odraža stališče ameriškega obrambnega ministrstva glede prihodnje vloge Ukrajine v regionalni varnosti.

Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je po štirimesečni reviziji ugotovilo, da je stanje zaklonišč za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji slabo. Zaklonišča lahko sprejmejo le 40.000 ljudi.

Ruske sile trdijo, da so uničile več raketnih sistemov HIMARS in oklepno vozilo "Kozak" v različnih regijah Ukrajine. Po navedbah ruskih virov so napadi izvedeni z uporabo udarnih dronov FPV in raketnih sistemov Iskander-M. Tarče so vključevale položaje ukrajinske vojske v bližini Srednjega Burłuka v harkovski regiji in začasne namestitve vojakov v bližini Kostjantinivke v Donecki regiji.

Ukrajinska vojska je ponoči izvedla obsežne napade z droni na Rusijo, pri čemer so bili prizadeti cilji na Krimu, kjer je zagorelo skladišče goriva, in v okolici Moskve, kjer so začasno zaprli tri letališča. Ruska vojska je poročala o prestrezanju približno 100 dronov nad različnimi regijami, vključno z območjem blizu Moskve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je imenoval Andreja Buligo, enega od namestnikov ministra za obrambo, za namestnika sekretarja v močnem Svetu za nacionalno varnost Rusije. Generalpodpolkovnik Aleksander Sančik je bil prav tako imenovan na ključni položaj v Kremlju.

Po ocenah oblasti v Nemčiji ostaja teroristična nevarnost visoka, božični sejmi pa so še posebej izpostavljeni. Varnostni ukrepi bodo zato po vsej državi prilagojeni za zagotovitev varnosti obiskovalcev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odredil preiskavo obrambne industrije v državi po velikem korupcijskem škandalu, ki je izbruhnil v energetskem sektorju. Preiskava naj bi razkrila morebitne nepravilnosti in korupcijo znotraj obrambnega sektorja.

V Minsku sta se ponovno srečala Milorad Dodik in Sergej Lavrov, kjer sta potrdila zavezanost krepitvi partnerskih odnosov med Republiko Srbsko in Rusijo. Dodik je po srečanju sporočil, da bo Rusija podprla EU misijo v Bosni in Hercegovini.

Združene države Amerike so odobrile prodajo posodobitev za raketne sisteme Patriot Ukrajini v vrednosti 105 milijonov dolarjev. Ta poteza sledi obnovljenim obsežnim ruskim raketnim in brezpilotnim napadom na ukrajinska mesta in energetsko omrežje. Paket je namenjen ohranjanju delovanja obstoječega sistema Patriot v Kijevu in ne vključuje novih baterij. Sistem Patriot zagotavlja visoko obrambo pred ruskimi balističnimi, križarskimi in hipersoničnimi raketami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom zaprosil za dodatne sisteme zračne obrambe in rakete. Zelenski je poudaril, da Rusija izkorišča trenutne razmere.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Na zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Ljubljani je slovenski premier Robert Golob poudaril, da vidi vse države Zahodnega Balkana kot del evroatlantske integracije, ter pozval k večji aktivnosti zveze NATO in EU v regiji. Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte pa je izjavil, da bi morale države članice za ohranitev varnosti nameniti 3,5 odstotka svojega BDP-ja za obrambo. Opozoril je tudi, da lahko ruske rakete nove generacije v nekaj minutah dosežejo evropske prestolnice.

Po umiku izraelske vojske se tisoči Palestincev vračajo v mesto Gaza. Priprave potekajo za izpustitev talcev in zapornikov. Izraelski premier Netanyahu je izjavil, da bo, če dogovor ne bo dosežen, ponovno vojna. Nekdanji ameriški predsednik Trump naj bi v ponedeljek obiskal Izrael, kjer so razglasili najvišjo stopnjo pripravljenosti. Predsednik Mattarella poudarja potrebo po zgodovinski perspektivi, ki vključuje Palestince.

Poljska in zavezniška letala so bila danes zjutraj dvignjena zaradi zagotavljanja varnosti poljskega zračnega prostora, potem ko je Rusija izvedla zračne napade na zahodno Ukrajino. Poljska vojska je ob tem sporočila, da je v najvišji stopnji pripravljenosti.

Novi ruski napadi z droni na cilje v Ukrajini blizu romunske meje so povzročili, da je Romunija izdala sporočilo Ro-Alert v okrožju Tulcea in dvignila letala F-16 za spremljanje situacije. Po navedbah Ministrstva za obrambo ni prišlo do vdorov v nacionalni zračni prostor.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Ruska vojska je sporočila, da uspešno odbija ukrajinske napade z zahodnim orožjem, vključno z ameriškimi raketami ATACMS, ki so bile vse sestreljene s sistemi zračne obrambe. Vojaški strokovnjak je izpostavil, da poskus napada ukrajinskih sil na Voronež z ameriškimi raketami ATACMS kaže na stoodstotno vpletenost ZDA. Ukrajinska vojska naj bi poskušala z ameriškimi raketami ATACMS napasti civilne objekte v Voroneški oblasti, pri čemer so ostanki sestreljenih raket poškodovali strehe pomembnih družbenih objektov. To je že tretji takšen poskus od januarja.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Vladimir Putin je Evropo obtožil odgovornosti za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini in zahodne države obtožil stopnjevanja napetosti. Zagrozil je s protiukrepi proti temu, kar je označil za "militarizacijo" evropskih držav, pri tem pa trdil, da Rusija ni nikoli začela vojaškega spopada. Evropske vlade so na vrhu Evropske politične skupnosti pozvale k okrepljenemu boju proti Rusiji.

Predsednik Zelenski je izjavil, da so v ruskih dronih odkrili več kot 100.000 komponent zahodnih proizvajalcev in kritiziral države, ki niso preprečile dobave teh komponent. Ukrajina poziva k strožjim sankcijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Med pogovori je Trump izpostavil, da imajo Združene države Amerike težave z dobavo raket Tomahawk, ki jih Ukrajina potrebuje za obrambo.

Donald Trump je med letom v Izrael izjavil, da bo morda poslal rakete Tomahawk Ukrajini, če Putin ne bo končal vojne, kar naj bi v Moskvi povzročilo veliko zaskrbljenost. Na to se je odzval nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev, ki je posvaril Trumpa pred morebitnimi posledicami dobave teh raket Ukrajini.

Ruska vojska je po poročanju nemškega tabloida Bild in ruskih virov prodrla skozi ukrajinsko obrambo pri Severodonetsku, pomembnem mestu v Donecki ljudski republiki (DNR). Ruske sile so zavzele vasi Vijemka in Ivano-Darjevka ter vstopile v južni del Severodonetska. Napredovanje ruskih sil potrjujejo tudi posnetki ruskih brezpilotnih letalnikov. Osvojitev Severodonetska bi ruskim silam omogočila dostop do meje med Lugansko in Donecko.

Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.

General Fabien Mandon je izrazil prepričanje, da bi Rusija lahko poskusila nadaljevati vojno v Evropi, zato je poudaril nujnost pripravljenosti francoske vojske na morebiten spopad v naslednjih treh do štirih letih.

Slovenija se je pridružila pobudi PURL, v okviru katere države NATO namenjajo sredstva za nakup ameriškega orožja za pomoč Ukrajini. Znesek, ki ga je Slovenija prispevala, ostaja zaupen.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožil Rusijo, da stoji za opažanji dronov v Evropi, in trdi, da ima obveščevalne podatke, ki to dokazujejo. Medtem ZDA razmišljajo o možnosti, da bi Ukrajini poslale rakete Tomahawk dolgega dosega, kar naj bi povzročilo paniko v Kremlju. Rusija je napadla pomembno železniško depo v Ukrajini, Kijev pa poroča, da Rusija uporablja tankerje za sabotaže. Poljska ne bo izročila osumljencev za sabotažo Severnega toka, saj to ni v njenem interesu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Ruski vojak je s hrbtim nahrbtnikom sestrelil ukrajinski dron, ki je poletel v jarek, in tako rešil svoje soborce pred napadom. Dogodek je potrdil starejši strelec skupine "Vzhod" s pozivnim imenom Kozmik.

Pri napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Koročanski okraj v Belgorodski oblasti sta bili ranjeni dve osebi. Poškodovana je bila tudi komercialna zgradba v mestu Koroča. Med ranjenimi je tudi zaposleni na ministrstvu za izredne razmere.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Ruski predsednik Vladimir Putin je za boj v Ukrajini rekrutiral več kot 180.000 kriminalcev, ki se zdaj vračajo v Rusijo. Anonimni viri iz Kremlja poročajo, da se Putin pripravlja na njihov povratek, kar sproža zaskrbljenost glede varnosti in morebitnega urušitve družbe zaradi prisotnosti velikega števila nekdanjih zapornikov, vključno z morilci in posiljevalci.

Ruska vojaška skupina »Zahod« je porazila dva napada ukrajinskih sil v bližini Blagodatovke in Kutkovke v regiji Harkov. Ukrajinske enote so si prizadevale doseči reko Oskol, da bi obnovile prehode, vendar so jim ruske sile načrte preprečile, je sporočilo Ministrstvo za obrambo.

Prebivalci več ruskih regij prejemajo lažna pisma, ki so oblikovana kot uradna obvestila FSB (Federalna služba za varnost). Ministrstvo za notranje zadeve je opozorilo na to prevaro, ki uporablja informacijsko-komunikacijske tehnologije za nezakonite namene.

Oblasti Uljanovske oblasti so pojasnile, da informacije o prekinitvi mobilnega interneta do konca specialne vojaške operacije (SVO) niso točne. Omejitve bodo veljale samo v bližini kritičnih objektov zaradi grožnje brezpilotnih letalnikov.

Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Ukrajinski general je nehote razkril, da so trditve kijevskega režima o sestrelitvi 500 ruskih dronov in raket v enem dnevu pretirane. General Igor Romanenko je s tem postavil pod vprašaj učinkovitost ukrajinske protizračne obrambe. Medtem je Rusija izrazila močno nasprotovanje dobavi ameriških raket Tomahawk Ukrajini. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da bi to lahko destabiliziralo konflikt in povečalo napetosti med državama.

Nekdanji britanski premier Boris Džonson je pozval NATO, naj v Ukrajino napoti vojake v okviru tako imenovane "koalicije pripravljenih". Džonson meni, da je čas za konkretno podporo Kijevu in enotnost Zahoda. Medtem pa je ameriški minister za finance Skot Besent izjavil, da Združene države pod nobenim pogojem ne bodo poslale svojih vojakov v Ukrajino.

Sodišče v Antwerpnu je odločilo, da bosta moška, osumljena načrtovanja napada na nizozemskega politika Geerta Wildersa in belgijskega premierja Barta De Weverja, ostala v priporu še en mesec. Osumljenca sta obtožena priprave terorističnega napada.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po obisku v Tadžikistanu izjavil, da Rusija in ZDA ostajata zavezani sporazumom, doseženim na Aljaski, in da obstaja razumevanje glede poti do mirne rešitve ukrajinske krize. Hkrati je Putin napovedal, da bo Rusija okrepila svojo zračno obrambo, če bo ameriški predsednik Donald Trump Ukrajini dobavil rakete Tomahawk. Ruski poslanec Aleksej Žuravljov je že pred tem poskušal Trumpa odvrniti od te dobave.

Hrvaški sabor je z 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti potrdil spremembe Zakona o obrambi, s čimer je uradno ponovno uvedeno obvezno temeljno vojaško usposabljanje (TVO). Prvi pozivi naj bi bili poslani do konca leta, usposabljanje prvih rekrutov pa je predvideno v vojašnicah v Kninu, Slunju in Požegi v začetku leta 2026.

Po srečanju Zelenskega s Trumpom naj bi ZDA Ukrajini zagotavljale obveščevalne podatke za napade na cilje v Rusiji, vključno z naftnimi rafinerijami. Rusija je ZDA obtožila pomoči Ukrajini pri ciljanju njene energetske infrastrukture in označila odnos z ZDA za 'ognjevit'. Zelenski je poudaril, da Kijev trenutno uporablja samo lastno orožje za odzivanje na Rusijo.

Na Bundeswehrtagu v Berlinu je obrambni minister Boris Pistorius (SPD) opozoril na naraščajočo nevarnost, ki jo predstavlja Rusija, in poudaril, da 'je naš način življenja ogrožen'. Friedrich Merz (CDU) je pozval k pospešitvi modernizacije Bundeswehra. Poudarjena je bila pomembnost pripravljenosti na obrambo in odvračanje. V Belgijo so bili poslani nemški strokovnjaki zaradi povečanih opažanj dronov.

Velika Britanija je napotila vojaško osebje in opremo v Belgijo, da bi okrepila zračno obrambo države po več kršitvah zračnega prostora s strani neznanih dronov, za katere se sumi, da jih je poslala Rusija. Novi vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je potrdil to pomoč.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so sile zračne obrambe uničile še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi. Sobjanin je poudaril, da je šlo že za drugi napad v zadnjih treh urah.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z dronom poskušala napasti jedrsko elektrarno v regiji Voronež, približno 500 kilometrov južno od Moskve. Po navedbah ruskih oblasti naj bi dron zadel hladilni stolp elektrarne Novovoronež. Objavljena je bila tudi prva fotografija po domnevnem napadu. Poleg tega so oblasti poročale, da je bil zaradi ukrajinskega napada z dronom prekinjena oskrba z elektriko v delih regije Zaporožje, ki je pod nadzorom Rusije.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Ruska protiletalska obramba je v večernih urah sestrelila 13 ukrajinskih brezpilotnih letal nad petimi ruskimi regijami. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so enote protiletalske obrambe med 20.00 in 23.00 po moskovskem času uničile pet brezpilotnih letal nad Rostovsko regijo.

Rusija naj bi posodobila rakete Iskander in Kinžal, s čimer naj bi zmanjšala učinkovitost ukrajinskih sistemov Patriot. Hkrati naj bi Severna Koreja ponujala Rusiji rakete Pelbit, ki so namenjene nevtralizaciji ameriških Tomahawk raket. V luči teh dogodkov se pojavljajo vprašanja, katero orožje Ukrajina dejansko potrebuje od ZDA, pri čemer se razpravlja o pomembnosti raket Tomahawk in umetne inteligence v modernem bojevanju.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskega orožja za "neprimerno" in pozval Putina, naj konča vojno v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu. Medtem je Ukrajina izvedla obsežen napad z droni na Brjansk, pri čemer je umrla ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Ruska zračna obramba naj bi sestrelila približno 30 dronov nad Moskvo.

Ukrajinska delegacija, ki jo vodi premierka Julija Sviridenko, bo v začetku naslednjega tedna obiskala ZDA, da bi razpravljala o okrepitvi zračne obrambe, energetski varnosti, sankcijah proti Rusiji in zamrznjenem ruskem premoženju. Predsednik Zelenski je poudaril, da je cilj obiska pospešiti mirovni proces. Medtem je Rusija izvedla napade na ukrajinsko energetsko in železniško infrastrukturo, kar je Zelenski označil za poskus ustvarjanja 'kaosa', ponavljajoč taktike iz prejšnjih zim.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval evropske države, naj Ukrajini posodijo sisteme zračne obrambe Patriot, dokler jih ne prejme od Združenih držav Amerike. Zelenski je poudaril, da nekatere evropske države čakajo v vrsti za nakup sistemov, vendar je trenutna potreba Ukrajine nujna. Po prejemu sistemov iz ZDA bi Ukrajina evropskim partnerjem vrnila posojene sisteme Patriot.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino z droni in raketami, pri čemer je umrlo najmanj pet civilistov. Napad je ciljal na civilno infrastrukturo in povzročil izpade električne energije. Rusija naj bi s tem prikrivala neuspešno poletno ofenzivo. Napadi so bili usmerjeni tudi na ukrajinska obrambna podjetja in energetsko infrastrukturo. EU je obsodila ruske napade na civiliste in infrastrukturo ter ponovila podporo Ukrajini.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina, da v jedrski vojni ne more biti zmagovalcev. Rutte je poudaril resnost situacije in izrazil zaskrbljenost glede morebitne eskalacije konflikta.

V pristanišču Los Angelesa je izbruhnil velik požar na tovorni ladji, ki je prevažala nevarne snovi. Lokalne oblasti so razglasile izredne razmere zaradi eksplozije in obsežnega požara, ki je zajel ladjo.

Izrael preučuje različne možnosti za rešitev situacije s približno 200 borci Hamasa, ujetimi v tunelih pod Rafahom. Med možnostmi je deportacija borcev, o čemer naj bi se Benjamin Netanjahu pogovarjal z Jaredom Kushnerjem. Obstaja tudi možnost uničenja tunela s Hamasovimi teroristi znotraj, vendar se država želi izogniti nadaljnjemu izsiljevanju s strani te teroristične skupine. Medtem nobena država ni pripravljena sprejeti deportiranih borcev Hamasa.

Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Skupina ameriških vojaških strokovnjakov je pozvala Trumpa, naj uporabi grožnjo z orožjem dolgega dosega za Kijev in možnost uvedbe carin, da bi povečal pritisk na Putina.

Izrael je bolnišnicam v Gazi vrnil trupla 30 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Hamas je doslej vrnil posmrtne ostanke 17 od 28 trupel, ki bi jih moral vrniti ob začetku premirja.

Župan Chicaga, Brandon Johnson, se je znašel pod kritiko zaradi svojega odziva na grozljiv napad na žensko na vlaku, ki jo je moški polil s tekočino in zažgal. Župan je dejal, da je napad posledica 'popolne odpovedi' kazenskega pravosodja in sistema za duševno zdravje. Lawrence Reed, 50-letni osumljenec, je bil aretiran in obtožen terorizma. Johnson je obljubil izboljšanje varnosti na CTA in zagotovil, da bodo storili vse, da preprečijo ponovitev takšnih zločinov.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Deset let po napadih v Parizu se Islamska država (IS) ponovno vzpostavlja, a tokrat skoraj neopazno. Namesto centralno vodenega kalifata deluje IS kot senčno omrežje, ki se širi v nestabilnih regijah, predvsem v Afriki. Strokovnjaki poudarjajo, da IS ni izginila, temveč se je preoblikovala.

Evropska unija namerava do konca leta 2025 doseči soglasje med vsemi državami članicami o popolni prekinitvi uvoza ruskega tekočega naravnega plina (LNG). To je izjavil diplomat Evropske unije za ukrajinski javni servis. Načrt predvideva, da se bo o tem vprašanju razpravljalo 20. oktobra na sestanku Sveta.

Vojaki ruske vojske so v Luganski ljudski republiki (LNR) zajeli ukrajinskega vojaka, ki je po navedbah poveljnika izvidniške enote s kodnim imenom Hariton zašel na položaje ruskih oboroženih sil, ker je iskal vžigalice.

Moskva je obtožila EU, da poskuša sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom z zaostrovanjem konflikta v Ukrajini. Kremelj je poudaril, da pred vrhom v Budimpešti ostajajo številna odprta vprašanja, datum pa še ni določen. Trump je pozval k takojšnji ustavitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino ter spodbudil pogovore o spornih ozemljih. Prav tako naj bi Trump zahteval predajo celotnega Donbasa Putinu.

Ukrajina je izvedla napade na različne cilje v ruskih regijah, vključno z Belgorodom in anektiranim Krimom, kar je povzročilo izpade električne energije in požare. V Belgorodu, mestu s 300.000 prebivalci, in okoliških okrožjih so zabeležili izpade elektrike po granatiranju, ki je poškodovalo regionalno energetsko infrastrukturo. Poleg tega je prišlo do požara v tovarni eksploziva, kar kaže na intenzivnost napadov.

Hamas je izrazil pripravljenost za takojšnjo izmenjavo talcev in zapornikov, s ciljem končati vojno. Pogajanja naj bi potekala v Sharm el-Sheikhu v Egiptu. Donald Trump je ocenil, da je načrt zelo dober dogovor za Izrael, in nakazal možnost sprememb. Marco Rubio je opozoril, da so pogovori blizu uspeha, a se lahko hitro prekinejo.

V provinci Zahodni Kordofan v Sudanu se je 4. novembra zaradi tehnične napake zrušilo vojaško transportno letalo Il-76 sudanske vojske. Letalo se je zrušilo blizu mesta Babanus po opravljeni tovorni misiji. Vsi na krovu so umrli. Sprva so uporniki iz "Sil za hitro posredovanje" trdili, da so letalo sestrelili.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Vojaki, ki so septembra nastopili služenje vojaškega roka, so začeli s specialističnim usposabljanjem za vojaške dolžnosti, za katere so bili rekrutirani, je sporočilo Ministrstvo za obrambo.

Novi članki potrjujejo, da je belgijski minister za obrambo, Theo Francken, v intervjuju ponovil izjavo, da bi NATO v primeru ruskega napada na Bruselj »zravnal Moskvo z zemljo«. Francken je izrazil močno zaupanje v obrambno sposobnost zveze NATO.

Ameriški Military Watch Magazine (MWM) poroča, da imajo ruske jedrske sile vodilni položaj v svetu in so v vseh pogledih boljše od oborožitve drugih držav. Poudarili so tudi popolno jedrsko enakost Rusije in izpostavili, da sta kopenski in pomorski del ruske jedrske triade vodilna v svetu.

Belgijske oblasti so razkrile načrt za teroristični napad, ki naj bi bil navdihnjen z džihadizmom, na belgijskega premierja Barta De Weverja. Policija je v Antwerpnu aretirala tri mlade osumljence, ki naj bi pripravljali napad z dronom. Premierjevo okolje je potrdilo, da je bil De Wever tarča napada.

Ruske sile so preprečile poskus ukrajinskih vojakov, da bi se prebili iz obkolitve pri Kupjansku. Vojak ukrajinske vojske, ki se je predal v bližini Jampola, je poročal o pomanjkanju hrane v enotah. Rusija je izvedla napade na ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. V bližini Petrivke v Harkovski oblasti je bil preprečen poskus preboja.

Ukrajinski droni so ponoči zadeli električno podstanico v ruski Вологодски oblasti. Poškodovana je bila tudi stanovanjska stavba v Saratovu, kjer sta bila ranjena dva človeka. Zelenski je izjavil, da je Rusija izvedla obsežen napad na ukrajinski energetski sektor s 450 droni in 45 raketami, pri čemer so bili poškodovani objekti v treh regijah.

Združeno kraljestvo je predstavilo nov zakon o kibernetski varnosti in odpornosti, namenjen krepitvi zaščite bolnišnic, energetskih sistemov, oskrbe z vodo in transportnih omrežij pred kibernetskimi napadi. Zakon posodablja uredbo NIS iz leta 2018 in širi obseg organizacij, ki jih zajema. Cilj je zaščititi ključne javne službe in gospodarstvo pred naraščajočimi kibernetskimi grožnjami, ki letno povzročijo skoraj 15 milijard funtov škode.

Hamas je Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Gazi izročil posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelska vojska je to potrdila na platformi X. Družina Haniyeh pa je zanikala poročila, da so njihovi sorodniki zapustili Gazo na turško zahtevo. Hamas naj bi tudi načrtoval obsežno operacijo proti oboroženim skupinam v Gazi, ki sodelujejo z izraelsko vojsko, z namenom ponovne vzpostavitve nadzora.

Hamas je v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke dodatnega izraelskega talca. Izraelska vojska je v osrednji Gazi ubila dva Palestinca.

Zgornjeavstrijska služba za preprečevanje požarov (BSV) opozarja, da odprti kamini, peči na drva in električni grelniki v zaprtih prostorih predstavljajo resno nevarnost požara. Skupaj z Zgornjeavstrijsko zvezo seniorjev so objavili nasvete za varno uporabo.

Na prihajajoči konferenci Zelenih konec novembra bo 55 članov stranke v predlogu zahtevalo, da se Kijevu dobavijo manevrirne rakete Taurus. Uniji očitajo »hinavščino«.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je opozoril, da naj bi nemška obveščevalna služba imela dokaze, da Kremelj resno razmišlja o napadu na NATO. Opozorilo prihaja v času, ko Vladimir Putin trdi, da Rusija nima namena napasti NATO in da je vojno v Ukrajini izzvala Evropa. Putin je tudi zagrozil z ostrim odgovorom na militarizacijo Evrope.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo Francija Ukrajini v naslednjih dneh dobavila dodatne rakete Aster in lovce Mirage. Ta vojaška pomoč naj bi okrepila ukrajinske obrambne zmogljivosti. Macron je to napovedal med srečanjem "koalicije voljnih".

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je potrdila, da je bil popravljen drugi električni vod, ki napaja jedrsko elektrarno Zaporožje v Ukrajini. Ta 330-kilovatna linija, ki je bila od maja nedelujoča, je ključna za zagotavljanje zunanjega napajanja elektrarne. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je popravilo označil za "pomemben korak za jedrsko varnost".

Ruska varnostna služba FSB trdi, da je preprečila ukrajinsko operacijo, ki naj bi vključevala ugrabitev ruskega lovca Mig-31 in usmeritev proti Natovi bazi v Romuniji, z namenom sprožiti eskalacijo. Po trditvah Moskve naj bi Kijev in London skupaj načrtovala provokacijo velikih razsežnosti. Rusija je odgovorila z napadom na območje, kjer naj bi bili nameščeni ukrajinski F-16.

Nemška koalicija se je dogovorila, da bo pri okrepitvi Bundeswehra stavila na prostovoljnost, kar pomeni, da obvezno služenje vojaškega roka do nadaljnjega ne bo uvedeno. Ta odločitev je bila označena za politično razumljivo, a vojaško nepremišljeno.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je konec lanskega leta načrtovala atentat na izraelsko ambasadorko v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Združene države Amerike in Izrael obtožujejo Iran načrtovanja atentata, vendar so mehiške varnostne službe zaroto preprečile. Trenutno ne obstaja nobena neposredna grožnja.

Prvi helikopterji, ki so prevažali talce, ki jih je Hamas izpustil, so prispeli v bolnišnice v Tel Avivu. Helikopter s talci je pristal v bolnišnici Sheba v Ramat Ganu, drugi pa je pripeljal v bolnišnico Beilinson, kjer so sprejeli nekdanjega talca Eitana Mora. Talci so bili prepeljani iz vojaške baze Reim, ki se nahaja blizu Gaze.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek v Washingtonu, kjer naj bi razpravljala o dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Trump je omenil možnost, da bi rakete najprej prodal državam NATO, ki bi jih nato posredovale Ukrajini.

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki razširja mesečna izplačila, ki jih prejemajo vojaki po pogodbi, tudi na tiste, ki odbijajo oborožene vdore na državni meji Rusije in v regijah, ki mejijo na območje posebne vojaške operacije.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

Po poročanju Financial Timesa je Rusija uspešno posodobila rakete Iskander-M in Kinžal, kar jim omogoča učinkovitejše izogibanje protiraketnim sistemom Patriot. Ukrajina je opozorila na ponovne napade na energetsko infrastrukturo.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Nemški zgodovinar Karl Schlögel, letošnji prejemnik mirovne nagrade nemških knjigotržcev, ob prejemu nagrade poudarja potrebo po nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Schlögel, strokovnjak za Rusijo, je bil zaradi vojne v Ukrajini prisiljen ponovno oceniti svojo prejšnjo podobo Rusije. Poleg tega meni, da je ponovna uvedba naborništva v Nemčiji "prišla pravi čas", pri čemer opozarja, da Putinovih groženj ne gre jemati zlahka.

Ruska protizračna obramba je v noči na danes uničila 65 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije, vključno z akvatorijem Azovskega in Črnega morja. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo 16 dronov uničenih nad Črnim morjem, 14 nad Voroneško oblastjo in 14 nad Kubanom. Nad Belgorodsko oblastjo je bilo uničenih 11 dronov, nad Azovskim morjem devet, nad Brjansko oblastjo pa en dron. V torek zvečer sta bila na obrobju Moskve uničena dva drona.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko bil nedavni požar v rafineriji MOL v Százhalombatti, ki predeluje rusko nafto, posledica zunanjega napada. Medtem ko vzrok požara še ni znan, Orban ne izključuje možnosti, da bi bila v incident vpletena Ukrajina. Rafinerija MOL je ključnega pomena za madžarsko oskrbo z naftnimi derivati.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval zahodne zaveznike k dobavi orožja dolgega dosega in povečanju pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi spodbudili mirovna pogajanja. Zavezniki so obljubili nadaljnjo pomoč Ukrajini z orožjem in energijo za prihajajočo zimo, vendar niso dali konkretnih zavez glede dobave orožja dolgega dosega. Nizozemski premier Mark Rutte je dejal, da dobava raket Tomahawk še ni izključena.

Po ruskih napadih na elektroenergetsko omrežje je ukrajinsko ministrstvo za energijo sporočilo o izpadih električne energije v najmanj sedmih regijah na severu, vzhodu, v centru in na jugu države.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Visoki uradniki za energijo in jedrsko energijo Trumpove administracije so načrtovali sestanek z Belo hišo in Svetom za nacionalno varnost, da bi odvrnili predsednika Trumpa od ponovnega izvajanja jedrskih poskusov.

Bivši ruski vohun Andrej Bezrukov je ruskega predsednika Vladimirja Putina posvaril pred potovanjem v Budimpešto, kjer naj bi ga po njegovih besedah Britanci nameravali ubiti. Bezrukov trdi, da je britanski mentalitet strukturiran tako, da Putinovo obstajanje predstavlja težavo, in da bi Britanija lahko kmalu prenehala obstajati, zato močno odsvetuje Putinov obisk madžarske prestolnice.

Ruska protizračna obramba je 8. novembra sestrelila 15 brezpilotnih letal ukrajinske vojske nad štirimi regijami Rusije in akvatorijem Črnega morja. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so napad odbijali med 12:00 in 20:00 po moskovskem času. Devet dronov je bilo sestreljenih nad Krimom, dva nad regijo Vologda, dva nad regijo Belgorod in eden nad regijo Kursk ter eden nad Črnim morjem.

Članki obravnavajo možnost ruskega napada na NATO ozemlje, pri čemer izpostavljajo strateško pomembno, a demilitarizirano območje Svalbarda pod norveško suverenostjo. Mesto Longyearbyen, ki leži skoraj na pol poti med Severnim polom in ruskim polotokom Kola, kjer je sedež ruske jedrske flote, je potencialna točka udara. Obstaja celo simulacija, ki predvideva mesec in leto invazije.

Кремљ je sporočil, da bo Rusija ustrezno odgovorila, če bodo ZDA ponovno začele izvajati jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija sprejela protiukrepe, če bodo ZDA prekršile prepoved jedrskih poskusov.

Google je izdal nujno opozorilo vsem uporabnikom brskalnika Chrome, saj so potrdili, da potekajo hakerski napadi, ki izkoriščajo novo odkrito varnostno ranljivost CVE-2025-13223. Uporabnikom svetujejo takojšnjo posodobitev brskalnika, da se zaščitijo pred morebitnimi zlorabami.

Britanski mediji so poročali, da je britanska vojska pripravljena sodelovati v mirovnih operacijah v Ukrajini po koncu konflikta z Rusijo, s polnim spektrom vojaških zmogljivosti. Viri navajajo, da bi Velika Britanija lahko poslala svoje vojake v Ukrajino za sodelovanje v teh operacijah.

Izrael, s podporo ZDA, pritiska na Libanon, da bi okrepil iskanje orožja Hezbolaha. Libanonska vojska meni, da bo do konca leta 2025 lahko razglasila jug države za območje brez orožja Hezbolaha. Izrael je zahteval strožje ukrepe, vključno s hišnimi preiskavami, vendar je libanonska vojska to zavrnila, saj se boji nemirov. Hkrati je izraelsko letalstvo izvedlo usklajene napade na cilje Hezbolaha v več regijah Libanona, vključno z dolino Beka, Nabatijo in al-Hermelom, pri čemer je bil ubit terenski poveljnik.

V Peruju so izbruhnili obsežni protesti proti novemu predsedniku, pri čemer je ena oseba umrla, več deset pa je ranjenih. Zaradi protestov naj bi v Limi razglasili izredne razmere. Poljsko sodišče je blokiralo izročitev Ukrajinca Nemčiji, ki je osumljen napada na plinovod Severni tok, in ga izpustilo. Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi se imenoval "Putin-Trump".

V Gazi je prišlo do hudih spopadov med Hamasom in drugimi oboroženimi skupinami, v katerih je umrlo najmanj 27 ljudi. Spopadi so se začeli po prekinitvi izraelske vojne, pri čemer naj bi se klan Doghmush boril proti Hamasu. Dogajanje meče senco dvoma na zahteve po razorožitvi Gaze.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu ponovila, da mora Evropa odgovoriti na rusko hibridno vojno in okrepiti odvračanje. Poudarila je, da se v evropskem zračnem prostoru dogaja »nekaj novega in nevarnega« in da ne smejo le reagirati, temveč tudi odvračati. Poslanci Evropskega parlamenta so razpravljali o nedavnih ruskih vdorih v evropski zračni prostor, ki so jih danske oblasti označile za »usklajene hibridne napade«.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

Ministri obrambe zveze NATO so se v Bruslju sestali, da bi razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini in izboljšanju odziva zavezništva na ruske vdore v evropskem zračnem prostoru. Ameriški sekretar za obrambo je izjavil, da se bo vojna v Ukrajini končala pod predsedovanjem Donalda Trumpa. Poudarek je bil tudi na novih tehnologijah, kot so sateliti in droni, ki radikalno spreminjajo dinamiko konflikta v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin si prizadeva odvrniti Združene države Amerike od dobave raket Tomahawk Ukrajini. Povezuje izboljšanje odnosov med državama z ameriškimi koncesijami glede konflikta v Ukrajini. Putinova strategija vključuje tako grožnje kot obljube, da bi vplival na ameriško odločitev. Morebitna dobava raket Tomahawk bi lahko ogrozila skoraj 2000 ciljev v Rusiji, kar bi povečalo napetosti med državama.

Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal načrte za nakup 25 baterij protizračne obrambe Patriot, ki naj bi jih financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem v Evropi. Ta ambiciozen cilj zahteva odobritev ZDA, evropsko soglasje in povečanje proizvodnje. Medtem pa so se evropski voditelji, vključno z Veliko Britanijo, približali dogovoru o odobritvi posojila Ukrajini v višini 140 milijard evrov, zavarovanega z zamrznjenimi deviznimi rezervami ruske centralne banke, kar naj bi bilo ključno za nadaljevanje obrambnih prizadevanj.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Na otoku Oléron v Franciji je voznik v sredo zjutraj namenoma povozil več pešcev in kolesarja. V incidentu je bilo poškodovanih najmanj pet ljudi, od tega trije huje. Minister za notranje zadeve Laurent Nuñez se je na zahtevo premierja odpravil na kraj dogodka. Odprta je preiskava zaradi poskusa umora.

Poljska Agencija za notranjo varnost (ABW) in državno tožilstvo sta razkrila, da je ruska vojaška obveščevalna služba GRU morda načrtovala teroristične napade na Poljskem z uporabo dronov in pločevink, napolnjenih z močnim eksplozivom namesto koruze. Po poročanju Gazete Wyborczej naj bi GRU na Poljsko pretihotapila materiale za izvedbo teh napadov. Ameriški Inštitut za preučevanje vojne opozarja na nevarnost ruske dezinformacijske vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruski brezpilotni zrakoplovi uničili oklepno vozilo HMMWV Hummer, ki je pripadalo ukrajinskim silam, v regiji Sumi. Operaterji FPV-dronov "Knez Vandal Novgorodski" so izvedli likvidacijo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo tudi posnetke uničenja oklepnih vozil ameriške izdelave.

Podpredsednik srbske vlade in minister za notranje zadeve, Ivica Dačić, je po udeležbi na Ministrskem forumu EU - Zahodni Balkan v Sarajevu izjavil, da je bil sprejet in podpisan Skupni akcijski načrt za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu na Zahodnem Balkanu. Forum je poudaril tudi boj proti ilegalnim migracijam in upravljanje meja.