APDEJT.si

Energetska skupina Sev.en, ki je v lasti milijarderja Pavla Tykača, bo do 1. januarja 2027 zaprla svoje premogovne elektrarne v krajih Počerady, Chvaletice in na Kladnem. Razlog za zaprtje so naraščajoče cene emisijskih kuponov in izguba dobičkonosnosti elektrarn.

Po nočnih eksplozijah v Kijevu so omejili dobavo toplote. Eksplozije so odjeknile na toplarnah TEC-5 in TEC-6, kar je povzročilo prekinitve v oskrbi s toploto v več okrožjih, vključno s Pečerskim, Golosejevskim in deli drugih okrožij. Temperatura zraka je bila med eksplozijami okoli 3 stopinje Celzija.

Minister za energijo in naravne vire, Tim Hodgson, je izjavil, da se vlada približuje jasnosti glede morebitne razveljavitve prepovedi tankerjev za nafto na zahodni obali Kanade. To je dejal pred odborom za naravne vire v spodnjem domu parlamenta.

Premier Britanske Kolumbije David Eby je premierju Marku Carneyju izrazil nezadovoljstvo, ker Alberta in Saskatchewan vodita pogovore z zvezno vlado o morebitnem plinovodu brez sodelovanja njegove province. Eby je poudaril, da je takšno izključevanje za Britansko Kolumbijo nesprejemljivo.

Po 24 letih so se pospešili postopki za dokončanje hidroelektrarne Mesochora v Trikali, Grčija, kot je sporočilo Ministrstvo za okolje in energijo.

Generalni direktor za varstvo okolja province Teheran je izjavil, da elektrarne v provinci ne uporabljajo mazuta in da bo distribucija mazuta strogo preprečena.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Podnebna konferenca v Belému v Braziliji se je končala brez dogovora. Približno 200 držav se ni uspelo dogovoriti o načrtu za opustitev uporabe premoga, nafte in plina.

Podzemno shranjevanje ogljikovega dioksida je v Nemčiji še vedno sporno, vendar bi kljub temu lahko kmalu postalo standardna praksa. Postavlja se vprašanje, ali je energetski sektor pripravljen na to preobrazbo in izgradnjo potrebne infrastrukture.

Čeprav ima Hrvaška velik potencial za izkoriščanje sončne energije in je v samem evropskem vrhu, je po dejanski uporabi te energije na dnu evropskih držav. Letos je sonce prvič postalo največji posamični vir električne energije v Evropski uniji, a Hrvaška kljub temu uvaža elektriko, pridobljeno s sončno energijo, iz Madžarske.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Trumpova administracija je napovedala načrte za novo vrtanje nafte ob obalah Kalifornije in Floride, kar je sprožilo dvostranski odziv. Guverner DeSantis je pozval administracijo, naj umakne načrt, saj bi to lahko oslabilo zaščito, ki so jo težko vzpostavili. Naftna industrija si že desetletja prizadeva za dostop do novih območij za vrtanje nafte, kar bi povečalo energetsko varnost in ustvarilo nova delovna mesta v ZDA. Vzhodni del Mehiškega zaliva, ki vključuje obalo Floride in del obale Alabame, je bil za vrtanje zaprt od leta 1995.

Japonske oblasti so odobrile delni ponovni zagon jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, največje na svetu. To je prvi takšen korak po nesreči v Fukušimi leta 2011. Namen ponovnega zagona je oživitev jedrskega sektorja in zmanjšanje uvoza fosilnih goriv.

Nizozemska skladišča plina so napolnjena s 73 % kapacitete, kar ne zadošča po evropskih in nizozemskih standardih. To ne bi smelo predstavljati težav, razen če bo zima izjemno ostra.

Medtem ko se politična koalicija prepira glede doseganja neto ničelne stopnje emisij, rudarski sektor v regiji Goldfields v Avstraliji razvija obsežne projekte obnovljivih virov energije, ki bi lahko oskrbovali manjša mesta. Ti projekti predstavljajo win-win situacijo za rudarje in okolje.