APDEJT.si

Vattenfall in Ellevio, velika švedska energetska podjetja, sta močno dvignila omrežnine, Vattenfall za 14 odstotkov in Ellevio za približno deset odstotkov. Razlog za dvig so obsežne naložbe v električno omrežje.

Prehod na zeleno energijo ustvarja veliko povpraševanje po zemljiščih, kar vodi v tekmovanje za kmetijske površine. Kljub temu kmetje v tej situaciji pogosto niso zmagovalci, ampak žrtve, saj izgubljajo zemljišča.

Grške oblasti so razglasile alarm za sušo na Patmosu, Lerosu in v Atiki, vendar viri z Ministrstva za okolje in energijo poudarjajo, da to ne pomeni uvedbe izrednih ukrepov za državljane. Ukrepi vključujejo pospešeno financiranje in izvedbo projektov za oskrbo z vodo na prizadetih območjih.

Iz zaupne raziskave o zvoku je pricurljalo, da vetrne turbine v Drontenu ponoči resnično povzročajo hrup, ki moti prebivalce in jim povzroča nespečnost. Prebivalci se že dlje časa pritožujejo nad 'brnenjem' turbin.

Letališče Dunaj in Raiffeisen banka Spodnje Avstrije sta ustanovila energetsko skupnost »Raiffeisen & Flughafen BEG eGen«. Od leta 2026 bo 38 poslovalnic Raiffeisen banke oskrbovanih z zeleno elektriko, proizvedeno v fotovoltaični elektrarni na letališču. Letno naj bi se preneslo približno 5 GWh elektrike, kar ustreza letni porabi približno 1000 gospodinjstev. Letališče si prizadeva postati CO2 nevtralno.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Avstrija želi postati evropsko vozlišče za vodik, zato je ministrstvo za gospodarstvo objavilo študijo, ki ocenjuje prihodnje potrebe po vodiku, možnosti shranjevanja in s tem povezane stroške. Študija ugotavlja, da imajo izčrpana plinska polja v dunajski kotlini in Molassovem območju velik potencial za shranjevanje vodika, dolgoročno pa bi lahko zagotovila do 30 TWh zmogljivosti. Do leta 2040 naj bi Avstrija potrebovala 7,7 teravatnih ur (TWh) zmogljivosti za shranjevanje vodika.

Po tem, ko je vlada omejila cene peletov, je v Pljevljah prišlo do pomanjkanja tega energenta. Pred omejitvijo je podjetje "Energos d.o.o" iz Pljevalj prodajalo pelete prvega razreda po 375,10 evra, drugega pa po 350,90 evra, kar se je zdelo prebivalcem nesprejemljivo. Nova državna ureditev ni bila všeč proizvajalcem, zato peletov na skladiščih v Pljevljah ni več. Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo naj bi ugotovilo vzrok za pomanjkanje.

Organizacija Greenpeace je ugotovila, da Kitajska odobrava vse manj novih premogovnih elektrarn, kar nakazuje na doseganje pomembnega cilja.

V Avstraliji je senat prekinil sejo, potem ko je senatorka Pauline Hanson izvedla sporno potezo z burko. Medtem avstralski super sklad preiskuje morebitne povezave z rusko krvavo nafto.