APDEJT.si

Kongresnik Jamie Raskin poziva demokrate, naj ne glasujejo za zakone o financiranju, ki ne ščitijo subvencij Obamacare in preprečujejo omejevanje že dodeljenih sredstev. V Chicagu je uradnik ICE ubil nedokumentiranega imigranta med prometno kontrolo. Guverner Illinoisa, J.B. Pritzker, krivi Donalda Trumpa in 6. januar za poskus umora Charlieja Kirka v Utahu. Jair Bolsonaro je bil v Braziliji obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara po izgubi volitev leta 2022.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Ukrajinska ministra za energijo, Svitlana Hrynchuk, in pravosodje sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Preiskava korupcije se širi.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Objavljeni so bili novi e-maili iz zapuščine Jeffreyja Epsteina, ki ponovno osvetljujejo pretekle interakcije Donalda Trumpa z njim. V enem od e-mailov naj bi Epstein trdil, da je Trump 'vedel za dekleta'. Bela hiša je te obtožbe zavrnila in jih označila za poskus omadeževanja s strani demokratov. Dokumenti vsebujejo več kot 20.000 strani informacij o njunem odnosu, vključno s korespondenco z novinarji.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

25-letni Avstrijec se od maja 2024 nahaja v priporu na Floridi, kjer mu bodo leta 2026 sodili zaradi spolnega odnosa z mladoletnico. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 30 let zapora. Sojenje se bo začelo prihodnje leto, postopek zbiranja dokazov pa še ni zaključen.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja obtožilo zločinov proti človečnosti zaradi njegove vpletenosti v najmanj 76 umorov med njegovo kampanjo proti drogam, tako v času njegovega predsednikovanja kot tudi prej, ko je bil župan. Obtožnica je izpolnitev prejšnjih opozoril glede morebitnih obtožb zaradi vojne proti drogam.

Christian Brueckner, glavni osumljenec v izginotju Madeleine McCann, je zavrnil intervju z londonsko Metropolitansko policijo. Brueckner naj bi bil kmalu izpuščen iz nemškega zapora zaradi drugega kaznivega dejanja. Nemški tožilci so ga že prej označili za glavnega osumljenca v primeru McCann.

FBI preiskuje morebitno financiranje terorizma s strani organizacij, povezanih z Georgeom Sorosom, ki naj bi bile povezane z nedavnimi nemiri v Los Angelesu. Kash Patel, direktor FBI, je potrdil preiskavo skupin, povezanih s Sorosem, ki naj bi prejele 80 milijonov dolarjev za financiranje terorizma. Hkrati so se pojavile obtožbe o vlogi radikalnih levičarskih organizacij pri podpihovanju nemirov in nasilja v ZDA. Open Society Foundations zanika financiranje terorizma.

Sirijsko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi dogodkov v mestu Dera leta 2011. Omenjeni dogodki so povezani z obtožbami o ubojih, mučenju in nezakonitem odvzemu prostosti.

Sirsko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Bašarja al-Assada zaradi obtožb o naklepnem umoru in mučenju, ki je povzročilo smrt. Po poročanju naj bi Assad decembra pobegnil v Rusijo. Nalog za aretacijo naj bi bil izdan tudi preko Interpola.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je odpovedal načrtovano srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji. Razlog za odpoved ni znan, vendar naj bi ekipa Zelenskega ostala v stiku z Witkoffom.

Poljsko sodišče je odločilo, da Ukrajinec Volodimir Žuravljov, osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, ne bo izročen Nemčiji in bo takoj izpuščen.

Ruske oblasti so izdale tiralico za nekdanjim namestnikom načelnika generalštaba oboroženih sil Ukrajine, Arturjem Artemenkom. Po navedbah preiskovalcev naj bi bil Artemenko odgovoren za smrt in ranitev 222 prebivalcev Donbasa. Primer preiskujejo ruski organi pregona.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov, je napovedal, da bo po koncu ruske specialne vojaške operacije v Ukrajini sledil sodni postopek proti neonacistom.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

V Pakistanu je prišlo do zaostritve nasilja v Kašmirju pod pakistansko upravo, kar je povzročilo zaskrbljenost mednarodnih organizacij za človekove pravice, kot je FORUM-ASIA. Indija je izdala izjavo, v kateri obsoja zatiranje protestov in izkoriščanje virov v tem območju s strani Pakistana, pri čemer je poudarila, da so protesti naravna posledica pakistanske vladavine. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zavedanje o protestih v Džamuju in Kašmirju, ki ga zaseda Pakistan.

John Bolton, nekdanji svetovalec Donalda Trumpa, se je na zveznem sodišču izrekel za nedolžnega po vseh 18 točkah obtožnice, ki ga bremenijo nezakonitega ravnanja s tajnimi dokumenti in deljenja državnih skrivnosti z družino. Po nastopu pred sodnikom so ga izpustili iz pripora.

Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Katarju podpisali okvirni sporazum za mirovni dogovor, katerega cilj je končati spopade v vzhodnem Kongu. Podpis sporazuma je potekal v Dohi.

Ruske oblasti so nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurijeva, oba označena za tuja agenta, uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Ukrep je sprožil dodatne kritike glede zatiranja politične opozicije v Rusiji.

Združeni narodi so izrazili, da je obsodba nekdanje bangladeške premierke Šejk Hasine zaradi zločinov proti človečnosti 'pomemben trenutek' za žrtve, vendar obžalujejo izrečeno smrtno kazen. Tiskovni predstavnik ZN je poudaril, da Združeni narodi nasprotujejo uporabi smrtne kazni v vseh okoliščinah.

Predsednik Trump je novinarki Bloomberga Catherine Lucey med odgovarjanjem na vprašanja o Epsteinu na letalu Air Force One rekel "uti, pujsek". Novinarki ABC News Mary Bruce, ki ga je prav tako spraševala o datotekah, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, pa je dejal, da je "grozna oseba in grozna novinarka".

Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval kanadskega ministra za pravosodje Seana Fraserja, da preišče navedbe o vpletenosti kanadskih državljanov v "sarajevski safari", kjer naj bi imućni posamezniki plačevali za snajpersko ubijanje civilistov, vključno z otroki, med obleganjem Sarajeva. Preiskava sledi podobni preiskavi, ki jo je sprožilo tožilstvo v Milanu.

Premier Orbán Viktor je potrdil, da so se priprave na mirovni vrh v Budimpešti začele in da je Madžarska nanj pripravljena. Orbán je o pripravah na vrh govoril tudi v telefonskem pogovoru s predsednikom Putinom. Mirovni vrh v Budimpešti naj bi bil potrditev mirovne politike Viktorja Orbána.

Newyorška državna tožilka Letitia James trdi, da se je Trumpova administracija posluževala »škandaloznega« vedenja, da bi premagala ovire pri vložitvi tožbe zaradi domnevne prevare s hipotekami proti njej. Jamesova odvetniška ekipa poziva sodnika, naj zavrže obtožnico in opozarja na skupna dejanja predsednika Donalda Trumpa.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

Guverner Teksasa Greg Abbott je uradno označil Muslimansko bratovščino in Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) za tuji teroristični in transnacionalni kriminalni organizaciji. Ta odločitev pomeni, da je omenjenim organizacijam prepovedano kupovati zemljišča v Teksasu. CAIR je v preteklosti sodeloval z Bidenovo administracijo.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

V Braziliji poteka sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara 8. januarja 2023. Vrhovno zvezno sodišče (STF) je začelo glasovanje o obsodbi Bolsonara in drugih obtoženih. Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Bolsonara, medtem ko je sodnik Luiz Fux glasoval za oprostitev Bolsonara, vendar je obsodil Braga Neta. Sojenje bo predvidoma zaključeno v prihodnjih dneh, pričakuje pa se še glasovanje drugih sodnikov. Bolsonaro je obtožen vodenja kriminalne organizacije, ki je poskušala strmoglaviti brazilsko vlado.

Brazilski sodnik Alexandre de Moraes je odredil 24-urno policijsko varstvo za nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskušal pobegniti iz hišnega pripora pred izrekom sodbe v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Oblasti se bojijo, da bo Bolsonaro poskušal zaprositi za politični azil v ZDA. Bolsonaru grozi do 40 let zapora, če bo obsojen.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren policijski nadzor nad hišo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskusil pobegniti. Odločitev je bila sprejeta po odkritju "osnutka" morebitne prošnje za azil v Argentini. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren nadzor nad domom nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, vključno s 24-urno policijsko patruljo, zaradi povečanega tveganja pobega pred zaključnimi argumenti v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro, ki zanika obtožbe, je pod hišnim priporom in mu grozi do 40 let zapora, če bo spoznan za krivega načrtovanja ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Oblasti se bojijo, da bi Bolsonaro lahko zaprosil za politični azil v ZDA.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je odpravil na Kitajsko, da bi se udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, potem ko je sprva potovanje odpovedal. Kljub smrtonosnim protestom v Džakarti je Prabowo prispel v Peking v sredo, 3. septembra.

Iran je obesil Bahmana Choobiasla, obtoženega vohunjenja za Izrael, kar je del največjega vala usmrtitev v zadnjih desetletjih. Istočasno je Iran uradno vložil oster protest pri Združenih narodih zaradi obvestila o ponovni uporabi prekinjenih resolucij proti Iranu, kar iranski predstavniki ocenjujejo kot pravno neutemeljeno in kršitev Ustanovne listine ZN.

Palestinski zaporniki in njihovi zagovorniki so že mesece opozarjali na prazne krožnike in manjše obroke v izraelskih prenatrpanih zaporih. Vrhovno sodišče je presodilo, da mora vlada izboljšati prehrano zapornikov zaradi podhranjenosti in pravnih obveznosti v skladu z zaporniško politiko.

Tajsko ustavno sodišče je odstavilo premierko Paetongtarn Shinawatra zaradi kršitve etičnih pravil v telefonskem pogovoru s kambodžanskim uradnikom. S tem se je poglobila politična kriza v državi in sprožila negotovost. Kitajski zunanji minister je izrazil upanje, da bo Tajska ohranila stabilnost.

Nigerijska vlada je pohvalila sodbo okrožnega sodišča Päijät-Häme na Finskem, ki je Simona Ekpo, samooklicanega zagovornika gibanja Biafra, obsodilo na šest let zapora. Vlada je izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo sodišča.

Hči francosko-alžirskega pisatelja Boualema Sansala, Sabeha Sansal, je izrazila zaskrbljenost zaradi zapora svojega očeta v Alžiriji in pomanjkanja odziva francoskih oblasti. Sansala so obsodili na pet let zapora, med drugim zaradi "škodovanja nacionalni enotnosti". Sabeha Sansal poziva k mednarodni mobilizaciji, da bi pritisnili na alžirski režim za njegovo izpustitev, in kritizira molk francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Poudarja, da njen oče nikoli ni uporabil drugega orožja kot besede.

Jian G. je bil obsojen na štiri leta in devet mesecev zapora zaradi vohunjenja za Kitajsko, vključno s posredovanjem zaupnih informacij in vohunjenjem za disidenti. Sodišče v Dresdnu ga je spoznalo za krivega agentne dejavnosti v posebno hudem primeru. Obsojena je bila tudi njegova sostorilka.