APDEJT.si

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Na Japonskem bo sojenje strelcu, ki je leta 2022 ubil nekdanjega premierja Shinza Abeja, preizkusilo tudi številne teorije zarote, ki trdijo, da Abe ni bil žrtev osamljenega napadalca, temveč političnega atentata. Sojenje naj bi razjasnilo ozadje umora in preverilo verodostojnost različnih teorij, ki so se pojavile po dogodku.

Nekdanji general Vojske Jugoslavije, Nebojša Pavković, obsojen za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Kosovu, je bil predčasno izpuščen iz zapora na Finskem, kjer je prestajal 22-letno kazen. Odločitev o njegovi izpustitvi je sprejel Mehanizem za mednarodne kazenske sodišča v Haagu. Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je izrazil zadovoljstvo ob njegovi izpustitvi in mu zaželel dolgo življenje ter boljše zdravje.

Albanski premier Edi Rama je ostro obsodil namerno podžiganje požarov, ki so prizadeli državo, in dejal, da je to ne le zločin, ampak tudi izdaja albanske zemlje in prihodnosti otrok. Rama je napovedal, da bodo storilci kazensko odgovarjali, v novem kazenskem zakoniku pa bo dejanje izenačeno z umorom. Policija je že na terenu, da bi storilce privedla pred roko pravice. Premier je objavil tudi posnetke, ki so jih posneli droni albanskih zračnih sil, na katerih je viden trenutek namernega podžiganja.

Bolnišnica Wexford General se je spopadala z izbruhom COVID-19, ki je vplival na nekatere oddelke, vendar to ni vplivalo na storitve in obiske. Število Američanov, ki so vložili zahtevke za nadomestilo za brezposelnost, se je prejšnji teden nekoliko zmanjšalo in ostalo zgodovinsko nizko.

Donald Trump je sprožil več kontroverznih potez, vključno z napovedjo odstavitve guvernerke Federal Reserve Lise Cook, kar predstavlja eskalacijo njegovega boja za večji nadzor nad centralno banko. Poleg tega je Trumpova administracija pod plazom kritik zaradi ravnanja z izbruhom ošpic v Teksasu, kjer naj bi ovirala odziv znanstvenikov CDC. Demokrati se medtem začenjajo upirati Trumpovim načrtom glede imigracije. Trump prav tako predlaga obtožbe RICO proti vplivnemu liberalcu Georgeu Sorosu. Podpisal je izvršni ukaz za okrepitev zvezne okupacije Washingtona, D.C., in ustvaril "hitro odzivno silo" v Nacionalni gardi za zatiranje civilnih protestov po državi. Medtem se vrstijo polemike glede Trumpovega ukaza o sežiganju ameriške zastave. Lib Dem voditelj Ed Davey pa je napovedal bojkot banketa v čast Trumpa zaradi dogajanja v Gazi.

Ameriške zdravstvene oblasti so začasno ustavile licenco za prodajo cepiva Ixchiq proti virusu čikungunje, ki ga proizvaja francoski laboratorij Valneva, zaradi poročil o resnih neželenih učinkih. Odločitev je bila sprejeta po poročilih o resnih stranskih učinkih pri starejših odraslih, pri čemer so oblasti njegovo uporabo povezale s smrtjo treh ljudi. FDA in Evropska agencija za zdravila (EMA) že ocenjujeta cepivo, ki je bilo v ZDA odobreno leta 2023. Francija in Evropska unija sta že prej ustavili uporabo cepiva za osebe, starejše od 65 let, zaradi resnih neželenih učinkov.

Donald Trump razmišlja o uporabi nacionalne garde v ameriških mestih, celo proti volji guvernerjev, kar kritiki označujejo kot zlorabo moči. Razprava se zaostruje glede meja predsedniških pristojnosti in možnega vojaškega posredovanja v mestih, ki jih vodijo demokrati. Trump je omenil možnost uporabe vojske v mestih, ki jih je opisal kot 'goreči pekel'.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.

Donald Trump je izrazil podporo objavi vseh dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, medtem ko je Wall Street Journal kritiziral preiskavo doma Johna Boltona kot del Trumpovega maščevalnega pohoda. Ghislaine Maxwell je zanikala, da bi videla Trumpa, da bi se obnašal neprimerno in da ji ni znan noben 'seznam strank' Epsteina. Donald Trump mlajši je razkril, da je njegova družina vstopila v kriptovalute.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

Julio César Chávez Jr. je bil po izgonu iz ZDA v Mehiko poslan v preventivni pripor. Sodnik v Hermosillu, Sonora, je odredil pripor zaradi domnevnih povezav z organiziranim kriminalom, natančneje s skupino 'Los Chapitos', ki deluje znotraj kartela Sinaloa. O njegovem pravnem položaju bo odločeno 23. avgusta. Njegov oče, Julio César Chávez, je po deportaciji izrazil obup in ogorčenje nad situacijo.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

ZDA so izvedle napad na ladjo v južnem Karibskem morju, ki naj bi tihotapila droge iz Venezuele. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je bilo ubitih 11 "narkoteroristov", ki naj bi bili člani bande Tren de Aragua (TDA). Venezuelska vlada Nicolása Madura je posnetek napada označila za ponaredek, ustvarjen z umetno inteligenco. Trump je objavil posnetek napada, ki ga je izvedla ameriška vojska. ZDA trdijo, da so razporedile vojaške sile v Karibskem morju za boj proti mednarodni trgovini z drogami.

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.

Republikanska kandidatka za kongres v Teksasu, Valentina Gomez, je povzročila škandal, ko je v predvolilnem videu s plamenometom zažgala Koran. V Turčiji je tožilstvo sprožilo preiskavo proti predsedniku Republikanske ljudske stranke (CHP) Özgürju Özelu zaradi izjav na shodih. Nemško sodišče je ocenilo, da je Marxova filozofija "nezdružljiva" z "urejeno demokratično ustavo". V ZDA je Melania Trump spregovorila o pokolu v Minnesoti in poudarila potrebo po preventivnih ukrepih pri prepoznavanju potencialnih napadalcev na šolah. Danska vlada je poklicala ameriškega diplomata zaradi domnevnega delovanja ameriških tajnih služb v Grenlandiji.

ZDA so obsodile prelet ameriške vojaške ladje s strani venezuelskih vojaških letal v Karibskem morju, ki so ga označile za "zelo provokativno dejanje". Pentagon je napovedal napotitev desetih lovcev kot odgovor na incident.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Obrambni sekretar Pete Hegseth je odobril napotitev do 600 vojaških odvetnikov na Ministrstvo za pravosodje, da bi začasno opravljali funkcijo imigracijskih sodnikov. Okrožna sodnica Sparkle Sooknanan je začasno blokirala Trumpov pristop k deportaciji otrok priseljencev. Ministrstvo za pravosodje je spremenilo pogoje za kvalifikacijo začasnih imigracijskih sodnikov, s čimer je znižalo zahteve in odpravilo potrebo po predhodnih izkušnjah.

Ameriške specialne sile Navy SEAL so leta 2019 med tajno misijo v Severni Koreji, katere cilj je bil namestiti prisluškovalno napravo za prestrezanje komunikacije Kim Jong-una, ubile več severnokorejskih civilistov. Predsednik Donald Trump o neuspešni in smrtonosni misiji ni obvestil kongresa.

TikTok je začasno ukinil funkcijo prenosa v živo v Indoneziji zaradi nasilnih protestov. Podjetje je sporočilo, da gre za dodaten varnostni ukrep. Hkrati je indonezijski predsednik Prabowo Subianto odpovedal potovanje na Kitajsko, kjer bi se moral udeležiti parade ob dnevu zmage, ki obeležuje 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

V Chicagu je aretacija video producentke WGN News s strani mejne patrulje sprožila ogorčenje. V Bostonu so protestnike obtožili na podlagi zakona, ki so ga v preteklosti uporabljali proti anarchistom. Predsednik Trump je po zdravniškem pregledu v "izjemnem zdravju". V Portlandu protestniki uporabljajo kostume za spopadanje z nacionalno gardo. Prebivalec Chicaga je Donu Lemonu izrazil nasprotovanje protestnikom proti ICE.

V Portlandu so aretirali dve osebi med protesti pred poslopjem ICE. V Amsterdamu so policisti aretirali približno 30 ljudi med protestom proti priseljevanju. V Švici so protizraelski protestniki napadli policiste, pri čemer je bilo ranjenih osemnajst policistov. V Dhaki so se protestniki soočili s policijo pred Sekretariatom.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je gibanje Antifa označil za domačo teroristično organizacijo. Po navedbah Bele hiše je do te odločitve prišlo po umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Ameriške oblasti lahko zdaj ukrepajo proti posameznikom, ki trdijo, da delujejo v imenu Antife. Ukaz Antifo označuje kot "militaristično, anarhistično podjetje, ki eksplicitno poziva k..."

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

V Veliki Britaniji so se odvili protesti proti nastanitvi migrantov v hotelih, ki so izzvali različne odzive. Pevka Ellie Goulding je izrazila sram zaradi protestnikov, ki po njenem mnenju izkoriščajo priseljevanje za izražanje nestrpnosti. Medtem je v Eppingu prišlo do obsodbe etiopskega prosilca za azil zaradi spolnega napada na najstnico, kar je sprožilo dodatne proteste. Reformni kandidat za Epping je zahteval deportacijo obsojenega migranta. GB News je kritiziral medije, ki protestnike označujejo za skrajno desnico. V drugem dogodku so binarni delavci v Birminghamu izrazili hvaležnost kralju Charlesu za njegovo pozornost.

Marija Zaharova je ponovila, da Evropa ne razume, da so njene težave povezane s financiranjem Ukrajine, ki jo vidi kot "kamen na vratu" Evrope. Dodala je, da bi Ukrajina lahko postala gospodarski biser in žitnica Evrope, če se države EU ne bi vmešale in jo "izkrivile".

V Izraelu je izbruhnil škandal zaradi videoposnetka iz zapora Sde Teiman, ki prikazuje domnevno mučenje palestinskega zapornika. Posnetek, ki ga je objavila vojaška odvetnica Yifat Tomer-Yerushalmi, prikazuje zamaskirane stražarje, ki vlečejo zapornika z zavezanimi očmi. Tomer-Yerushalmi je zdaj pod preiskavo zaradi suma zlorabe palestinskih zapornikov, kar je sprožilo politični potres v Izraelu.

Kariera guvernerja province Riau, Abdul Wahida, se je po aretaciji s strani indonezijske Komisije za izkoreninjenje korupcije (KPK) končala. KPK je guvernerja, ki je član stranke PKB, aretirala v ponedeljek, 3. novembra 2025, v Pekanbaru. KPK je kasneje preiskala tudi njegovo rezidenco.

Venezuelansko notranje ministrstvo je zahtevalo, da vrhovno sodišče (TSJ) odvzame državljanstvo opozicijskemu politiku Yonu Goicoechea zaradi "zahtevanja invazije" na državo. Ministrstvo, ki ga vodi Diosdado Cabello, je napovedalo, da bodo Goicoechei odvzeli vse osebne dokumente. Goicoechea je na svojem računu X objavil, da bi ga v Venezueli aretirali. Vlada Nicolása Madura ga obtožuje, da je pozival k invaziji, zato so sprožili postopek za odvzem državljanstva in uničenje vseh njegovih dokumentov.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

Južnoafriško sodišče je razveljavilo prejšnjo preiskavo iz leta 1967 in razsodilo, da je Nobelovega nagrajenca Alberta Luthulija leta 1967 ubila policija apartheida z napadom. S tem je zavrnilo desetletja trditev, da je bila smrt posledica nesreče, ko naj bi ga zadel vlak. Nova preiskava je ugotovila, da je bil Luthuli pretepen do smrti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Obsodili so ga zaradi korupcije in trgovine z vplivom. Sarkozy bo prvi nekdanji francoski predsednik, ki bo moral v zapor. Sodniki so odredili aretacijo Sarkozyja, ki naj bi prejel nezakonite prejemke za financiranje svoje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Kremlj je izjavil, da je odziv Zahoda na nedavni sestanek Sveta za varnost Rusije v skladu z militaristično protirusko histerijo. Prav tako je znano, da Kremlj načrtno vzpostavlja stike s poslanci nemške stranke AfD in BSW. Kremlj razume, da se nad Srbijo izvaja izjemen pritisk glede uporabe srbskega streliva proti ruskim enotam.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé.