APDEJT.si

Etiopski prosilec za azil, Hadush Gerberslasie Kebatu, je bil spoznan za krivega spolnega napada na žensko in 14-letno dekle v Eppingu. Med protesti pred hotelom Bell, kjer so nastanjeni migranti, so bili prižgani signalne rakete in po trditvah prebivalcev usmerjeni ognjemeti v stavbo, kar je povzročilo strah med migranti. Policija je aretirala osebe v povezavi s protesti. V ločenem dogodku na Škotskem sta bila moški in ženska obtožena v povezavi z incidentom, v katerem je bila udeležena mladoletna deklica z sekiro.

Po srečanju Ille in Puigdemonta v Bruslju, ki je trajalo uro in pol, je stranka Junts izrazila, da je bil dosežen "majhen napredek" in napovedala sestanek svojega vodstva v Bruslju. Srečanje je bilo sicer ocenjeno kot prisrčno, vendar pa je namenjeno politični rehabilitaciji Puigdemonta in zagotavljanju podpore vladi. Sánchez je umiril katalonske partnerje z odpustom dolga in politično rehabilitacijo Puigdemonta.

Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Jairja Bolsonara zaradi načrtovanja poskusa državnega udara 8. januarja 2023. Pričakuje se, da bodo še štirje sodniki vrhovnega sodišča v prihodnjih dneh oddali svoje glasove, s pričakovano sodbo do četrtka ali petka. Donald Trump kritizira sojenje in posebej cilja brazilskega sodnika.

Kim Keon Hee je bila aretirana v Seulu zaradi obtožb o podkupovanju, manipulaciji cen delnic in vmešavanju v volitve. Zanikala je vse obtožbe.

Vrhovno sodišče ZDA je znova dovolilo administraciji Donalda Trumpa, da odpravi začasno zaščito pred deportacijo za približno 300.000 venezuelskih migrantov. Sodišče je izdalo nujni odlok, s katerim je zadržalo odločitev nižjega sodišča v Kaliforniji, ki je sprva nasprotovala odpravi zaščite. Odločitev vrhovnega sodišča odpira možnost, da bodo venezuelski migranti izgubili zaščito pred deportacijo.

Tajsko sodišče je tajskemu morilcu, nekdanjemu marincu, izreklo dosmrtni zapor zaradi umora kambodžanskega opozicijskega politika Lima Kimye v Bangkoku januarja. Številni verjamejo, da je bil umor politično motiviran.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Ryan Routh, 59-letnik, je bil spoznan za krivega poskusa atentata na Donalda Trumpa na igrišču za golf na Floridi. Po razglasitvi sodbe se je Routh v sodni dvorani poskušal zabosti v vrat s pisalom. Sojenje je potekalo burno, Routh pa se je branil sam, kar je večkrat povzročilo opozorila sodnika. Tožilstvo je trdilo, da je Routh umor načrtoval več tednov.

Evgenija Gucul, voditeljica avtonomne regije Gagauzija v Moldaviji, je bila obsojena na sedem let zapora zaradi nezakonitega financiranja proruske stranke "Šor". Sodba je bila izrečena v okviru kazenskega postopka.

Proti Vanceu Boelterju, ki je obtožen umora demokratskega zakonodajalca in ranitve drugega, so vložene nove in zvišane državne obtožnice. To se je zgodilo po tem, ko se je Boelter na zveznem sodišču izrekel za nedolžnega.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

V švicarskem mestu Lausanne so izbruhnili nemiri, potem ko je umrl 17-letni migrant iz Gambije, Marvin M., med begom pred policijo na ukradenem skuterju. Incident se je zgodil, ko je trčil v garažno steno. Kljub poskusom oživljanja je umrl na kraju dogodka. Nemiri, v katerih so prevladovali mladi, so se razširili po mestu, kar je povzročilo zaskrbljenost glede integracije in socialnih napetosti v multikulturnih okoljih.

Kazahstanski organi so aretirali ministra za zunanje zadeve Murata Nurtleuja po njegovi vrnitvi s srečanja ŠOS v Kitajski. Aretacija se je zgodila na njegovem domu. Poleg ministra Nurtleuja je bil aretiran tudi podjetnik Gadži Gadžijev.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je pritožil na obsodbo na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara, s katerim naj bi se obdržal na oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Njegova obramba želi popraviti "dvoumnosti, opustitve, protislovja in nejasnosti" v sodbi vrhovnega sodišča. Bolsonaro ostaja v hišnem priporu, dokler sodišče ne odloči o pritožbi. Ne bo ga mogoče zapreti, dokler ne bodo izčrpane vse možnosti pritožbe.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in nezakonitega financiranja njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodba pariškega sodišča je zgodovinska, saj je Sarkozyja spoznalo za krivega združbe za izvrševanje kaznivih dejanj, vendar ga je oprostilo obtožb korupcije. Kljub obsodbi Sarkozy zanika obtožbe in napoveduje pritožbo. Njegova žena Carla Bruni mu stoji ob strani. Podpora desnice je po obsodbi deljena, nekateri pa pozivajo k pritožbi.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Harjinder Singh, voznik tovornjaka indijskega porekla, je bil obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti, potem ko je s polpriklopnikom izvedel nezakonit obrat na Floridi in povzročil trčenje, v katerem so umrli trije ljudje. Prejel je delovno dovoljenje v skladu s politikami Bidenove administracije. Nesreča je sprožila razpravo o priseljevanju.

V Indoneziji je predsednik Prabowo Subianto zmanjšal finančne ugodnosti zakonodajalcem v poskusu umiritve protivladnih protestov, ki so zajeli državo. Politične stranke so se strinjale, da bodo odpravile številne ugodnosti za parlamentarce. Medtem pa se v Braziliji začenja sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi domnevne zarote za ohranitev oblasti. V Združenem kraljestvu je sodišče odločilo, da lahko hotel za migrante ostane odprt, kar je povzročilo ogorčenje konservativcev. V Južni Koreji se je začelo redno zasedanje državnega zbora, medtem ko so politična razhajanja vse večja. Nekdanja predsednica univerze Columbia, Minouche Shafik, je bila imenovana za ekonomsko svetovalko britanskega premierja.

Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev, da mora Donald Trump pisateljici E. Jean Carroll plačati 83,3 milijona dolarjev odškodnine zaradi obrekovanja. Sodišče je zavrnilo Trumpovo pritožbo, v kateri so njegovi odvetniki trdili, da je odškodnina pretirana in da ga ščiti predsedniška imuniteta. Hkrati pa je kongres razkril rojstnodnevno noto Jeffreya Epsteina, za katero je Trump trdil, da ne obstaja. Trump je že tožil časopis Wall Street Journal zaradi zgodbe o njegovem spornem pismu obsojenemu spolnemu prestopniku.

Indonezijske oblasti so po smrtonosnih protestih zaradi gospodarskih težav zaostrile varnostne ukrepe v Džakarti in drugod po državi. Protesti, v katerih je umrlo osem ljudi, so privedli do pozivov k umiritvi in preiskavi nasilja. General indonezijske policije Listyo Sigit Prabowo je policiste pozval k spoštljivemu ravnanju med protesti. Predsednik Prabowo Subianto je pripravil pomoč za žrtve protestov, vključno s civilisti in policisti. Študentske in civilnodružbene skupine so zaradi zaostrenih varnostnih razmer proteste preložile. V ZDA študija kaže, da partijska sovražnost spodbuja udeležbo v protestih.

Po streljanju s solzivcem v kampusu Univerze Pasundan (Unpas) so našli 48 ostankov projektilov in eno tulko. Rektor Univerze Islam Bandung (Unisba) je izdal pojasnilo glede streljanja s solzivcem v kampus. Policija je solzivec uporabila, ker naj bi protestniki poskušali splezati čez ograjo kampusa Unisba.

Zvezni sodnik v Oregonu je začasno blokiral Trumpovi administraciji pošiljanje pripadnikov Nacionalne garde iz Kalifornije in Teksasa v Portland. Guverner Kalifornije, Gavin Newsom, je pozdravil sodno zmago nad Trumpom.

Decarlos Brown Jr., obtožen umora Irine Zarutske na vlaku v Charlotte, se sooča z zvezno obtožnico. To pomeni, da je v primeru obsodbe možna smrtna kazen. Pravosodno ministrstvo ZDA je v torek vložilo obtožnico zoper Browna, ki ima sicer že dolgo kriminalno zgodovino.

V Severni Mitrovici in Zvečanu so neznane osebe s pomočjo kosovske policije prebarvale murale in grafite s srbskimi nacionalnimi simboli, ki so več let krasili zidove stavb.

V Izraelu so študenti blokirali avtoceste Ayalon in pozvali k stavki v šolah zaradi krize s talci. Zahtevajo, da vlada podpiše sporazum za zagotovitev vrnitve talcev in konča vojno. V Bangladešu so študenti univerze RU blokirali avtocesto v znak protesta proti napadu na Nura, pri čemer so vzklikali slogane proti fašizmu in nedejavnosti vlade. V Indiji pa so študenti trdili, da jim je državna fakulteta prepovedala udeležbo na podelitvi diplom zaradi protesta glede šolnin.

V Ladaku so aretirali Sonama Wangchuka, protesti, ki so zahtevali državnost, pa so terjali štiri smrtne žrtve in več ranjenih. V Maroku so potekali protesti mladih, organizirani preko Discorda. V Franciji je policija preprečila migrantom dostop do čolnov. Na Jamajki so protestirali zaradi smrtnega streljanja s strani policije, v Pakistanu pa so protesti za boljšo upravljanje zahtevali eno smrtno žrtev in več ranjenih.

Državno tožilstvo v Feldkirchu je sprožilo preiskavo proti suspendiranemu policistu iz Tirolske, ki naj bi iz pisarne deželnega kriminalističnega urada v Innsbrucku ukradel zaseženi kokain. Preiskava poteka, ker je policist osumljen zlorabe položaja in kraje droge.

Odbor za nadzor ameriške poslanske zbornice je izdal sodni nalog za pridobitev dokumentov iz zapuščine pokojnega Jeffreyja Epsteina, vključno z njegovim rojstnodnevnim imenikom in kontakti, da bi ugotovili, kdo je bil povezan z njim in ali je tožilstvo nepravilno obravnavalo njegov primer. Medtem je bil veteran aretiran pred Belo hišo, ker je sežigal ameriško zastavo v znak protesta proti Trumpovemu izvršnemu ukazu, ki cilja na sežiganje zastav. Na Redditu pa uporabniki razpravljajo o tem, kako bi očetje ustanovitelji ZDA reagirali na nekatere sodobne prakse in politike.

Posebna preiskovalna skupina je Kim Keon Hee, ženo odstavljenega nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola, obtožila podkupovanja, kršitev pravil o političnem financiranju in manipulacije z delnicami. Obtožnica je bila vložena po odstavitvi predsednika in imenovanju posebnih tožilcev, ter po prevzemu položaja liberalnega predsednika Lee Jae Myunga v začetku junija.

Slovenija je razglasila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za persono non grata. S tem dejanjem Slovenija poudarja svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim človekovim pravicam ter načelni in dosledni zunanji politiki, kot je izjavila državna sekretarka Neva Grašič.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil v Parizu obsojen na pet let zapora zaradi zarote in poskusov pridobitve sredstev za svojo kampanjo leta 2007 iz Libije pod vodstvom Moamerja Gadafija. Sodnik ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja in odredil zaporno kazen. Kljub obsodbi se Sarkozy pritožuje in trdi, da je nedolžen. Obsodba predstavlja zgodovinski trenutek, saj je Sarkozy prvi nekdanji francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Kitajska je pozvala vse dele nepalske družbe k ustreznemu reševanju notranjih vprašanj in vzpostavitvi družbenega reda po nasilnih protestih, ki so pripeljali do odstopa premierja K. P. Sharme Olija. Vrhovno sodišče Indije je omenilo proteste v Nepalu in proteste v Bangladešu. Sushila Karki naj bi postala začasna premierka Nepala, napovedane pa so tudi volitve.

Nekdanji nemški prometni minister Andreas Scheuer je bil obtožen krive izjave pred preiskovalno komisijo v zvezi z afero cestninjenja. Tožilstvo v Berlinu je vložilo obtožnico zaradi suma neresnične izjave. Scheuer obtožbe zavrača in je presenečen nad časom vložitve obtožnice.

Donald Trump je načrtoval napotitev Nacionalne garde v Portland, pri čemer je temeljil na lažnih novicah in s tem razširil svoj koncept policijske države. Poleg Portlanda je omenjal tudi Memphis, Chicago, Los Angeles in Boston. Analitiki so izrazili zaskrbljenost nad Trumpovo sposobnostjo razlikovanja med dejstvi in izmišljotinami, kar naj bi vplivalo na njegove odločitve.

Zvezna vlada ZDA je vložila zahtevo pri vrhovnem sodišču, da bi začasno ustavili sodno odredbo, ki jim preprečuje zamrznitev milijard dolarjev tuje pomoči. Hkrati pa je okrožje Fulton v Georgii kaznovano s 10.000 dolarji dnevno, ker ni imenovalo dveh republikanskih kandidatov v volilno komisijo, kot je odredil sodnik.

Vodja britanske domače obveščevalne agencije MI5 je izjavil, da Kitajska predstavlja vsakodnevno grožnjo varnosti Združenega kraljestva. Poudaril je, da se je število osumljencev, ki jih letno preiskujejo zaradi domnevnega dela za sovražno tujo vlado, v zadnjem letu povečalo za 35 %. Do teh izjav je prišlo v času, ko si uradniki izmenjujejo obtožbe glede propada primera vohunjenja.

Perujska predsednica Dina Boluarte je podpisala zakon o amnestiji, ki zajema vojake, policiste in paravojaške enote, vpletene v zločine med državljansko vojno med letoma 1980 in 2000, v kateri je bilo ubitih približno 70.000 ljudi. Zakon je sprožil ogorčenje strokovnjakov Združenih narodov.

V Združenem kraljestvu je izbruhnila afera vohunjenja, v kateri je Christopher Cash iz Edinburga obtožen, da je približno eno leto posredoval informacije kitajskemu agentu. Dokazi v propadlem primeru vohunjenja razkrivajo "obsežno vohunjenje" Pekinga v Združenem kraljestvu. Primer vključuje tudi Christopherja Berryja, oba pa sta obtožena posredovanja informacij agentu, ki jih je posredoval visokemu kitajskemu uradniku. Pričanja v zadevi osvetljujejo odnose med Združenim kraljestvom in Kitajsko.

Bangladeško tožilstvo je zahtevalo smrtno kazen za nekdanjo premierko Sheikh Hasino zaradi zločinov proti človečnosti. Hasina, ki je pobegnila v Indijo, se ni odzvala na sodne odredbe, naj se vrne in sooči z obtožbami o ukazu smrtonosnega zatiranja med protesti, ki so jo prisilili, da je zapustila državo. Sojenje poteka v posebnem domačem sodišču v Bangladešu.

Albanski premier Edi Rama je objavil posnetke, ki prikazujejo domnevno namerno zanetitev požara. Posnetki, posneti z droni, prikazujejo osebo, ki namerno zaneti ogenj na zeleni površini. Rama je dejal, da je takšno dejanje ne le zločin, temveč tudi izdaja države in prihodnosti otrok. Napovedal je, da bo predlagal zaostritev kazni za požig, ki bi jo izenačili z umorom. Policija preiskuje primere požigov.

Nekdanjega bolivijskega notranjega ministra so aretirali na letališču v Boliviji po njegovi deportaciji iz Združenih držav. Čakajo ga številne obtožbe, vključno z zločini proti človečnosti zaradi ukaza o smrtonosnem zatrtju protivladnih protestnikov leta 2019.

Višje sodišče v Delhiju je zavrnilo prošnje za varščino Umarju Khalidu in drugim obtoženim v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Sodišče je poudarilo, da so obtožbe proti Khalidu in Sharjeelu Imamu prima facie resnične, in navedlo provokativne govore, skupine WhatsApp in namerne zamude soobtoženih. Odvetnik Kapil Sibal je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče, saj meni, da je bila kršena 21. člen ustave. V ločenem primeru je bila zavrnjena tudi prošnja za varščino Tasleemu Ahmedu, pri čemer je sodišče opozorilo, da so zamude pri sojenju posledica dejanj obtoženih.

Ameriški tožilci so opustili zvezni primer proti ženski, ki je bila obtožena groženj z umorom predsednika Donalda Trumpa. Hkrati so republikanci predstavili vrsto zakonov, namenjenih zaostrovanju kazenske politike v Washingtonu, D.C., s ciljem zmanjšati lokalno avtonomijo in povečati kazni za mladoletnike in nasilne prestopnike. Te poteze se dogajajo v času, ko se Trumpova administracija osredotoča na zatiranje kriminala v ameriški prestolnici.