APDEJT.si

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila dogovor o uresničitvi prve faze mirovnega načrta za Gazo, ki temelji na predlogu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izrazila je upanje, da bo ta dogovor vodil k uresničitvi rešitve dveh držav.

Po poročanju medijev je bil optimizem glede dogovora med Izraelom in Hamasom upravičen. Dogovor o prvi fazi mirovnega načrta, ki ga je napovedal Donald Trump, je bil sprejet z veseljem tako v Gazi kot v Izraelu. Hamas naj bi izpustil preostalih 47 talcev. Zaradi dogovora so upadle cene nafte.

Slovenska mednarodna pravnica in članica arbitražnega sodišča v Haagu, Veronika Fikfak, je bila izvoljena v svetovalni odbor Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC). Izvolitev Fikfakove je potrdilo tudi zunanje ministrstvo. Slovenija se prihodnji teden poteguje za članstvo v UNHRC.

Španski parlament je potrdil predlog vlade o prepovedi uvoza in izvoza orožja v Izrael in iz njega. Glasovi štirih poslancev skrajno leve stranke Podemos so bili ključni pri sprejetju te odločitve.

Med mirovnimi pogajanji v Egiptu je Hamas predložil seznam zapornikov, ki jih želi izpustiti v zameno za talce. Predstavnik gibanja je izrazil optimizem glede pogovorov o končanju konflikta.

Med protestom proti vojaški hunti v mestu Chaung U v osrednjem Mjanmaru je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, 47 pa je bilo ranjenih. Motorno jadralno padalo je na množico odvrglo dve bombi. Napad se je zgodil na območju, ki ga nadzirajo uporniške skupine.

Izraelska vojska je prestregla devet plovil nove flotilje, ki je bila namenjena v Gazo z zdravili, hrano in opremo. Flotiljo so ustavili približno 220 kilometrov od obale Gaze. Aktiviste so odpeljali v izraelsko pristanišče, od koder jih bodo izgnali. Organizatorji in aktivisti poročajo o nasilnem ravnanju.

Drugi dan posrednih mirovnih pogajanj med izraelsko in Hamasovo delegacijo v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk se je končal brez napredka. Egiptovski varnostni vir je za nemško tiskovno agencijo dpa sporočil, da pogajanja niso prinesla rezultatov. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil prepričanje v uspeh pogajanj.

V Bruslju potekajo pogajanja o novem svežnju sankcij proti Rusiji, ki med drugim predvideva omejitev gibanja ruskih diplomatov med državami članicami Evropske unije. Po predlogu bi morali diplomati predhodno obvestiti državo članico o nameravanem potovanju ali prečkanju njenega ozemlja.

Švedska aktivistka Greta Thunberg se je po deportaciji iz Izraela zapletla v nov besedni spor z bivšim predsednikom Združenih držav Amerike, Donaldom Trumpom, ki jo je označil za problematično in noro. Hkrati več udeležencev humanitarne flotilje za Gazo, ki jo je Izrael prestregel prejšnji teden, aktiviste pa zajel in deportiral, obtožuje izraelske oblasti slabega ravnanja med pridržanjem. Poročali so tudi o nasilju.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael, ki je sprožil vojno v Gazi, se vrstijo pozivi k izpustitvi talcev in vzpostavitvi miru na Bližnjem vzhodu. Hamas je napad označil za zgodovinski odgovor na ravnanje Izraela, medtem ko nemška politika opozarja na porast antisemitizma in upa na uspeh mirovnih pogajanj.

Papež Leon XIV. bo konec novembra obiskal Turčijo in Libanon. To bo njegovo prvo potovanje v tujino, odkar je postal poglavar katoliške cerkve. Obisk v Turčiji bo vključeval romanje v Iznik ob 1700. obletnici prvega nicejskega koncila.

Evropski parlament na plenarnem zasedanju v Strasbourgu ni podprl odvzema imunitete italijanski poslanki Ilarii Salis, ki je obtožena napada na skrajno desne protestnike v Budimpešti. Predlog za odvzem imunitete je bil na tajnem glasovanju zavrnjen za en sam glas, pri čemer je bilo 305 poslancev za odvzem in 306 proti. Že pred tem je pristojni odbor Evropskega parlamenta zavrnil madžarski predlog za odvzem imunitete.

Ob drugi obletnici začetka konflikta v Gazi se v Egiptu nadaljujejo pogovori o ameriškem mirovnem načrtu, ki naj bi prinesel prelomnico v regiji. Konflikt se je začel 7. oktobra 2023 z vdorom Hamasa v Izrael, kar je sprožilo izraelsko vojaško ofenzivo. Katar je ob obletnici pozval Izrael, naj v skladu z mirovnim načrtom ustavi napade na Gazo.

V Egiptu so se začeli pogovori med predstavniki Hamasa in izraelsko delegacijo o mirovnem načrtu za Gazo, ki ga je pred kratkim predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Osrednja tema pogovorov je izpustitev izraelskih talcev.

Izraelske oblasti so deportirale 171 aktivistov humanitarne flotilje Global Sumud, ki so želeli prebiti izraelsko blokado Gaze. Med izgnanimi je tudi švedska aktivistka Greta Thunberg. V priporu naj bi ostalo še neznano število aktivistov.

Predsednica Nataša Pirc Musar je na vrhu pobude Brdo-Brioni, ki ga je gostila s hrvaškim in albanskim kolegom, opozorila, da brez sprave in dialoga ne bo napredka na Zahodnem Balkanu. Državam v regiji je zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije v procesu približevanja Evropski uniji, za katerega meni, da bi moral potekati hitreje.

Iran je sporočil, da trenutno ne namerava nadaljevati pogajanj o svojem jedrskem programu z evropskimi državami. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pojasnil, da Teheran preučuje posledice ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov.

Švedska aktivistka Greta Thunberg naj bi bila v izraelskem priporu deležna nasilja, skupaj z drugimi aktivisti, ki so sodelovali v humanitarni flotilji Sumud. Po poročilih naj bi jim primanjkovalo vode in hrane, nekateri so bili prisiljeni piti vodo iz stranišča in poljubljati izraelsko zastavo. Dogodki so se zgodili med poskusom prebitja izraelske blokade Gaze.

Zunanja ministrica Tanja Fajon se je udeležila ministrskega srečanja med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) v Kuvajtu. Sodelovala je na razpravi o regionalni varnosti in sodelovanju ter na panelu o sodelovanju med EU in zalivskimi državami.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, in Trumpov zet Jared Kushner odhajata v Egipt, kjer naj bi sodelovala pri dokončanju dogovora o izpustitvi talcev, potem ko je Hamas pozitivno odgovoril na Trumpov mirovni načrt. Trump je ob tem opozoril Hamas, da v primeru zamud pri izpustitvi talcev ne izključuje nobenih možnosti.

V Gruziji so potekale lokalne volitve, ki jih opozicija vidi kot zadnjo priložnost za rešitev demokracije. Vlada je posvarila pred strogim odzivom na proteste, ki jih označuje kot poskus revolucije. Na ulice je pozvanih na tisoče ljudi.

Aktivisti, ki so bili pridržani s strani Izraela med poskusom dostave pomoči v Gazo, postopoma zapuščajo državo. Med njimi je več kot 20 italijanskih in 30 turških državljanov, ki so danes odpotovali iz Izraela.

Kljub pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa k ustavitvi obstreljevanja Gaze po zagotovilu Hamasa o izpustitvi talcev, je Izrael nadaljeval z napadi na mesto Gaza. Izraelska vojska je potrdila nadaljevanje ofenzive. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila odziv Hamasa na Trumpov mirovni načrt.

V vseh večjih italijanskih mestih so potekali protesti in splošna stavka zaradi izraelskega prestrezanja flotilje s pomočjo za Gazo. Protesti, ki so ponekod prerasli v izgrede, so sledili četrtkovim demonstracijam. Stavka je povzročila težave po vsej državi.

Župan občine Grosuplje, Peter Verlič, je sprejel delegacijo iz občine Vlasenica (Republika Srbska), v kateri je bil tudi župan Miroslav Kraljević. Kraljeviću tožilstvo očita vojne zločine. Občina Grosuplje se je odločno distancirala od dejanj, ki jih Kraljeviću očitajo.

Hamas je sporočil, da potrebuje več časa za preučitev mirovnega načrta za Gazo, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Palestinsko islamistično gibanje se o načrtu še posvetuje.

Italijanski poslanci so sprejeli resolucijo o Gazi, ki poleg podpore ameriškemu mirovnemu načrtu predvideva pogojno priznanje Palestine. Priznanje bo odobreno, če Hamas izpusti talce in se odpove političnemu in vojaškemu nasilju. Spodnji dom parlamenta je resolucijo potrdil s 175 glasovi za, 108 proti in sedmimi vzdržanimi glasovi.

Albanski premier Edi Rama se je na srečanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim norčeval iz ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razlog je bila Trumpova izjava, da je končal vojno med Albanijo in Azerbajdžanom, kar je postalo predmet posmeha med voditelji.

V Manchestru je prišlo do napada pred sinagogo v Crumpsallu, kjer je osumljenec najprej z vozilom trčil v ljudi, nato pa jih napadel še z nožem. V napadu so bile ranjene najmanj štiri osebe. Policija je napadalca ustrelila. Incident se je zgodil na Jom Kipur, najsvetejši dan v judovstvu.

Vojko Kuzma, dolgoletni sodelavec zunanjega ministrstva in diplomat, je umrl v starosti 65 let. Zadnjih šest let je vodil slovenski urad v Palestini, natančneje v Ramali. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izrazilo iskreno sožalje njegovi družini, svojcem in prijateljem.

Bela hiša je zavrnila kritike papeža Leona XIV. glede obravnave migrantov v ZDA. Papež je dejal, da je ravnanje z migranti nehumano in v nasprotju s politiko zavzemanja za življenje. Bela hiša je branila politiko vlade predsednika Donalda Trumpa do priseljencev.

Izraelske sile so prestregle še zadnjo ladjo humanitarne flotilje Sumud, ki je poskušala prebiti blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč.

Victor Montagliani, podpredsednik organizacijskega odbora svetovnega nogometnega prvenstva 2026 v ZDA, Mehiki in Kanadi, je poudaril, da bo o morebitnih spremembah prizorišč na ameriškem delu tekmovanja odločala izključno Mednarodna nogometna zveza (Fifa), in ne ameriški predsednik Donald Trump.

Slovenski veleposlanik na Dunaju, Marko Štucin, je po objavi vmesnega poročila posebne komisije, ki preiskuje racijo na antifašističnem taboru na avstrijskem Koroškem, izpostavil, da je ključno najprej ugotoviti, kaj se je dogajalo med operacijo na Peršmanovi domačiji. Nato bo po njegovem mnenju treba razpravljati z avstrijskimi oblastmi in deželo Koroško.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je pozvala aktiviste flotilje, ki pluje proti Gazi s humanitarno pomočjo, naj prekinejo pot. Njen poziv temelji na skrbi, da bi njihovo nadaljevanje poti ogrozilo načrte ameriškega predsednika za končanje spopadov med Izraelom in Hamasom. Flotilja je že vstopila na območje, kjer jo lahko prestrežejo izraelske sile.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v nagovoru vojaškim voditeljem pohvalil, da je končal sedem vojn in napovedal, da bo končal še osmo, če bo Hamas sprejel njegov mirovni načrt za Gazo. Izrazil je željo po prejemu Nobelove nagrade za mir za ZDA, vendar pričakuje, da jo bo prejel nekdo drug.

Premier Robert Golob je sprejel upokojenega britanskega kirurga slovenskih korenin, Toma Potokarja, ki je deloval na številnih kriznih območjih, posebej v Gazi. Pogovarjala sta se o nehumanih razmerah in kolektivnem kaznovanju palestinskega ljudstva.

Na Poljskem so aretirali ukrajinskega potapljača Volodimirja Z. na podlagi nemškega naloga za aretacijo. Osumljen je, da je septembra 2022 z jahto odplul na Baltsko morje in namestil eksploziv na plinovod Severni tok.

Sodišče v nemškem Dresdnu je nekdanjega pomočnika evroposlanca Maximiliana Kraha, ki je deloval v stranki AfD, obsodilo na štiri leta in devet mesecev zapora. Razlog za obsodbo je vohunjenje za kitajsko obveščevalno službo, saj ga je sodišče spoznalo za krivega zbiranja informacij za to službo. V zadevi je soobtožena še ena oseba.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil odločno nasprotovanje načrtu za mir v Gazi, ki vključuje možnost ustanovitve palestinske države. Med pogovorom z ameriškim predsednikom je Netanjahu poudaril, da se ne strinja z vzpostavitvijo palestinske države. Hkrati najnovejši mirovni načrt Donalda Trumpa zahteva umik izraelske vojske iz Gaze, kar bi lahko pripeljalo do ustanovitve palestinske države, kar je za izraelsko vlado nesprejemljivo.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa ni v vojni z Rusijo, vendar odnosi med njima niso mirni. Merz je s tem komentiral trenutno stanje odnosov med Evropo in Rusijo.

V New Yorku se je s sklepnim govorom predsednice Annalene Baerbock končala splošna razprava svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN. Osrednja tema tedna je bila iskanje skupnih rešitev in pozivi k miru ter reformam ZN.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki umika Rusijo iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Ta poteza pomeni, da konvencija v Rusiji ne bo več veljala.

Tajfun Bualoi je v jugovzhodni Aziji zahteval številna življenja, pri čemer je v Vietnamu umrlo najmanj 12 ljudi, 17 pa jih pogrešajo. Pred tem je tajfun povzročil uničenje tudi na Filipinih, kjer pa število žrtev še ni znano.

Slovenija je ostro obsodila nedavne obsežne ruske napade na Ukrajino in pozvala Moskvo, naj konča agresijo ter začne smiselna pogajanja. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je izrazilo zaskrbljenost zaradi teroriziranja civilistov in pozvalo Rusijo k prenehanju nasilja.

Palestinska militantna skupina Islamski džihad je Trumpov mirovni načrt v 20 točkah za Gazo, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump, označila za farso, ki ne bo končala vojne in agresije nad Palestinci. Poudarili so, da načrt ni izvedljiv.

Na 73. mednarodnem filmskem festivalu v španskem San Sebastianu je zlato školjko za najboljši film prejel špansko-francoski film Los Domingos režiserke Alaude Ruiz de Azua. Festival je bil zaznamovan s protesti proti izraelskim operacijam v Gazi in opozorili na humanitarne razmere.

Vladajoča proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) si je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji zagotovila večino z več kot 50 odstotki glasov. Evropska unija in evropske države so pozdravile izid volitev.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku ostro kritiziral Izrael. Obtožil ga je, da želi "razstreliti celoten Bližnji vzhod". Lavrov je obsodil tudi pozive k priključitvi zasedenega Zahodnega brega in dejal, da Izrael izsiljuje zahodne države glede iranskega jedrskega programa.

V Berlinu in Düsseldorfu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki nasprotujejo izraelski vojaški akciji v Gazi. Organizatorji so napovedali, da pričakujejo še večjo udeležbo do večera.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN izjavil, da administracija Donalda Trumpa ni bila iskrena v jedrskih pogajanjih z Iranom. Varnostni svet ZN je zavrnil predlog resolucije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu.

Irska in Slovenija podpirata morebitno izključitev Izraela iz Evrovizije. Irska meni, da bi bilo sodelovanje z Izraelom nemoralno, Slovenija pa je v uradni izjavi potrdila, da ne bo sodelovala na Evroviziji 2026, če bo na njej tekmoval Izrael. Slovenija svoje stališče utemeljuje z nasprotovanjem načelom miru, enakosti in spoštovanju, ki jih podpira Evrovizija. O udeležbi Izraela naj bi odločali decembra, o izključitvi pa novembra.

Združene države Amerike so napovedale preklic vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko se je udeležil propalestinskega protesta v New Yorku in pozval ameriške vojake, naj ne upoštevajo ukazov predsednika Donalda Trumpa. Petro naj bi že zapustil ZDA. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se za ta ukrep odločili zaradi njegovih dejanj med obiskom New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je proevropska predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močno rusko vmešavanje. V intervjuju za nemško televizijo ZDF je izrazila zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in neodvisnosti države zaradi pritiska Moskve.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zaključila udeležbo na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN s številnimi dvostranskimi srečanji. Med drugim se je srečala s kolegi iz Sirije, Malezije in Bahrajna ter s generalnim sekretarjem Arabske lige.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ima dogovor, ki bo pripeljal talce domov in končal vojno v Gazi. To je sporočil kmalu po govoru izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na 80. Generalni skupščini Združenih narodov. Trump ni podal nobenih podrobnosti o tem dogovoru.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Generalni skupščini ZN je bil deležen bojkota številnih delegacij, vključno s slovensko. Netanjahu je zanikal, da bi Izrael v Gazi izvajal genocid, in pozval Hamas k predaji orožja. Obstoj palestinske države je označil za "nacionalni samomor" za Izrael. Govor je bil poln kljubovanja, Hamasov napad pa je označil za največji pokol po holokavstu.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi bil vključen v pogovore o prevzemu vodenja prehodne oblasti v Gazi po koncu izraelske agresije. Predlog, ki naj bi mu bila naklonjena Bela hiša, predvideva, da bi Blair vodil oblasti pod pokroviteljstvom Združenih narodov in zalivskih držav, preden bi nadzor predali Palestincem.

V zaporu v mestu Esmeraldas na severozahodu Ekvadorja je v četrtek izbruhnilo nasilje, v katerem je umrlo najmanj 17 zapornikov. Spopadi so izbruhnili med rivalskimi mamilarskimi tolpami, poročila pa omenjajo tudi grozljive obračune, vključno z obglavljenji.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju neformalne ministrske mreže za Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v New Yorku pozvala Združene države Amerike k odpravi sankcij proti sodnikom in drugim uslužbencem ICC, med katerimi je tudi Slovenka Beti Hohler.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v New Yorku udeležila 80. zasedanja Generalne skupščine ZN, kjer je poudarila pomen sodelovanja med državami in multilateralizma. Kljub kritikam Združenih narodov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je Pirc Musarjeva dejala, da je Slovenija pokazala diplomatsko moč. Na večerji, ki jo je priredil predsednik ZDA, se je srečala z Melanio Trump, ki je z njo takoj spregovorila v slovenščini.

Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je na seji vlade odobrila 1,2 milijona evrov za delovanje palestinske uprave v letu 2025. Hkrati pa se pojavljajo kritike, zakaj sredstva niso namenjena za zdravljenje štirih otrok z redkimi boleznimi v Združenih državah Amerike. Načrt predvideva, da bo palestinska uprava v prihodnjih šestih mesecih prejela 20...

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v videonagovoru na Generalni skupščini ZN ponovil, da Hamas ne bo imel vloge pri vladanju Palestincem in obtožil Izrael vojnih zločinov v Gazi. Izraelska vojska je medtem nadaljevala z napadi v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 43 Palestincev, in izvedla napade na jemensko prestolnico Sana, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, 48 pa ranjenih.

Približno devet mesecev po padcu režima Bašarja al Asada se je v Sirijo vrnilo okoli milijon beguncev. Poleg tega se je od decembra lani na svoje domove vrnilo še dodatnih 1,8 milijona ljudi, je sporočil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Slovenska delegacija, pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon, se ni udeležila govora izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Ameriški predsednik Donald Trump je po obisku na sedežu Združenih narodov v New Yorku zahteval preiskavo incidentov, ki so se zgodili med njegovim nastopom. Trump je prepričan, da je šlo za "trojno sabotažo", saj so se pojavile težave s tekočimi stopnicami, teleprompterjem in ozvočenjem. Združeni narodi so dogodke označili za nezgode.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se udeležuje 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Ob robu dogodka je opravila več dvostranskih srečanj, na katerih je med drugim z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom in predsednico GS ZN Annaleno Baerbock izrazila podporo Slovenije reformi Varnostnega sveta ZN.

Predsednica Nataša Pirc Musar je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izpostavila pomembnost preglednosti in zaupanja med državami glede razvoja umetne inteligence. Pozvala je generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da redno poroča o napredku na tem področju, Varnostni svet pa k rednim razpravam o umetni inteligenci. Opozorila je, da zloraba umetne inteligence dodatno zaostruje grožnje mednarodnemu miru.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi na srečanju z arabskimi voditelji ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku obljubil, da izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega. Novico je poročal Politico, ki se sklicuje na izjave udeležencev srečanja.

Špansko vojaško letalo Airbus A330, na katerem je bila obrambna ministrica Margarita Robles, je med letom v bližini ruske eksklave Kaliningrad doživelo motnje v sistemu GPS. Letalo je bilo na poti v Litvo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in njegova žena Melania sta med obiskom Združenih narodov v New Yorku doživela neprijeten pripetljaj. Tekoče stopnice, po katerih sta se spuščala, so se nenadoma ustavile, kar je sprožilo ugibanja. Melania Trump se je na to odzvala hitro in se peš povzpela na vrh, sledil pa ji je tudi Donald Trump. Po poročanju demokracija.si naj bi Trumpu kasneje odpovedal tudi teleprompter.

Flotilja, ki prevaža humanitarno pomoč za Gazo, je bila ponoči v morju blizu grškega otoka Kreta ponovno napadena z droni. Po poročanju propalestinskih aktivistov je odjeknilo več eksplozij. Že 9. septembra je bila humanitarna odprava tarča napada z dronom pred obalo Tunizije. O morebitni škodi ali žrtvah zaenkrat ni poročil.

Norveška nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so v Iranu letos usmrtili najmanj 1000 ljudi.

13-letni afganistanski deček je preživel izjemno nevarno potovanje iz Kabula v New Delhi, ko se je skril v pristajalnem podvozju potniškega letala družbe Kam Air. Deček je potoval v podvozju letala.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral delovanje svetovne organizacije in dejal, da ne izkorišča svojega potenciala. Prav tako ni ponudil novih rešitev za svetovne probleme in je bil kritičen do evropskih držav. Dodatno je francoski predsednik Emmanuel Macron obtičal v prometu v New Yorku zaradi Trumpove kolone vozil.

Več ruskih letališč je ponoči omejilo promet zaradi ukrajinskih napadov z droni. Največje moskovsko letališče Šeremetjevo je bilo zaprto štiri ure. Ruska vojska je sporočila, da je prestregla 69 ukrajinskih dronov. V ruskih zračnih napadih na Ukrajino sta umrli dve osebi.

Več kot tretjina poslancev hrvaškega sabora je premierja Andreja Plenkovića pozvala k priznanju Palestine, s čimer so se pridružili pozivom hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Poudarili so, da je dolžnost Hrvaške storiti vse za zaustavitev humanitarne krize.

Združene države Amerike so uvedle omejitve gibanja in prepoved nakupovanja za iransko delegacijo, ki jo vodi predsednik Masud Pezeškian na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Delegaciji so prepovedali nakupe v diskontnih trgovinah in trgovinah z luksuznim blagom.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja obtožilo zločinov proti človečnosti. Obtožnica, ki nosi julijski datum, Duterteja bremeni kazenske odgovornosti za številne umore, ki naj bi se zgodili med njegovo "vojno proti drogam", v kateri je bilo ubitih na tisoče ljudi brez sojenja.

Poleg Francije je še več evropskih držav, med njimi Belgija, Andora, Luksemburg, Malta in Monako, priznalo Palestino. Do priznanj je prišlo med konferenco o rešitvi dveh držav na sedežu ZN v New Yorku. S tem Palestino priznava že večina evropskih držav in skoraj 80 odstotkov članic Združenih narodov.

V New Yorku se je začela splošna razprava svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN. Med govorniki je tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je kritiziral globalistične institucije in predvidoma tudi priznanje Palestine. Kot prva voditeljica iz Evrope je nastopila predsednica republike.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav, izrazila podporo priznanju palestinske državnosti. Opozorila je, da surova sila, ki nadomesti pravo, ne prinaša varnosti, temveč nestabilnost in radikalizacijo za prihodnje generacije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na visokem srečanju ob 30. obletnici Pekinške deklaracije o enakosti spolov v New Yorku ob začetku 80. zasedanja Generalne skupščine ZN pozvala k izvolitvi prve generalne sekretarke Združenih narodov. Opozorila je, da je napredek na področju enakosti spolov počasen in vse bolj ogrožen, njen poziv pa je bil deležen aplavza.

Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, je na slovesnosti ob 80. obletnici ustanovitve ZN pozval države članice k sodelovanju pri reševanju globalnih kriz in spodbujanju napredka na različnih področjih. Poudaril je, da je sodelovanje med državami ključno za premagovanje izzivov, s katerimi se sooča človeštvo.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je priznal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora glede iranskega jedrskega programa v zelo težavni fazi. Kljub temu je poudaril, da se bo dialog nadaljeval.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je med obiskom v Bosni in Hercegovini pozvala tamkajšnje oblasti, da čim prej sprejmejo reformni načrt, ki je ključen za vstop države v Evropsko unijo. Kosova je poudarila, da si BiH ne more privoščiti izgubljanja časa in je pozvala proevropske politične akterje k sodelovanju.

Francoski živalski vrt Beauval bo novembra vrnil par pand na Kitajsko, saj samica trpi za odpovedjo ledvic. Pande so v Francijo prispele leta 2012 in so prebivale blizu mesta Tours.

V Italiji je danes potekala splošna stavka, ki so jo sklicali sindikati v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Sindikati pozivajo italijansko vlado k prekinitvi vezi z Izraelom. Stavka je prizadela javni promet, železnice in druge javne storitve. V več mestih so potekale demonstracije.

Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani je ponovno pozval mednarodno skupnost, naj kaznuje Izrael zaradi njegovih zločinov in uporabe dvojnih meril. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prispel v Tel Aviv, kjer je začel obisk v Izraelu, s ciljem izraziti podporo zavezniški državi.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Kaja Kallas, je pozdravila imenovanje Sushile Karki za predsednico začasne nepalske vlade. Karki je napovedala, da bo upoštevala zahteve protestnikov po odpravi korupcije. V nasilnih protestih, ki so zajeli Nepal, je umrlo več ljudi.

Venezuela je Združene države Amerike obtožila provokacij ter nezakonitega vkrcanja in zasedbe venezuelske ribiške ladje v njeni izključni gospodarski coni v Karibskem morju. Ameriški vojaki naj bi za osem ur zasegli ladjo in pridržali devet ribičev. Poleg tega Venezuela trdi, da so ZDA prejšnji teden napadle domnevni venezuelski čoln za tihotapljenje drog, pri čemer je bilo ubitih 11 ljudi.

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske, Tanja Fajon in Wang Yi, sta se v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama uspešno razvijajo. Ministra sta poudarila pomen multilateralizma v trenutnih svetovnih razmerah in izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko.

Tina Gaber, partnerka predsednika vlade, se je znašla v diplomatskem škandalu, ker naj bi pod izmišljeno funkcijo 'First lady' in z elektronskega naslova državne uprave, ki naj bi bil ustvarjen posebej zanjo, pisala slovenskim veleposlanikom v tujini in ženam predsednikov tujih vlad. Portal Požareport je razkril, da je Gaberjeva od veleposlanikov zahtevala usluge, kar je sprožilo polemike o legitimnosti njenih dejanj in uporabi državnih sredstev.

Predsednica Nataša Pirc Musar je med delovnim obiskom v Avstriji poudarila, da pravice slovenske manjšine niso stvar dobre volje, temveč obveznost, ki izhaja iz mednarodnih sporazumov. Izrazila je pričakovanje, da bodo okoliščine incidenta pri muzeju Peršman čim prej pojasnjene. S tem v zvezi se je pogovarjala tudi z Van der Bellnom.

Generalna skupščina Združenih narodov je s 142 glasovi za, desetimi proti in 12 vzdržanimi potrdila deklaracijo, ki poziva k rešitvi dveh držav brez vladavine Hamasa v Gazi. Slovenija je dokument podprla, ZDA in Izrael pa sta pričakovano glasovala proti. Slovenija je Palestino priznala že prej, med vojno v Gazi.

Milorad Dodik, razrešeni predsednik Republike Srbske, je po prepovedi vstopa v Slovenijo pozval Srbe v Sloveniji, da na prihodnjih volitvah glasujejo proti vladi Roberta Goloba in podprejo Janeza Janšo, prvaka SDS.

Številne države, med njimi tudi Slovenija, Španija in Irska, razmišljajo o bojkotu Evrovizije zaradi morebitnega sodelovanja Izraela. Razlog za to je vojna v Gazi in obtožbe o genocidu. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) naj bi kmalu sprejela končno odločitev o udeležbi Izraela.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno obsodil nedavni izraelski napad v Dohi, Katar, vendar je za to uporabil najšibkejši ukrep – izjavo za javnost. Vseh 15 članic sveta je podprlo izjavo, ki pa ne omenja Izraela. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar se je na izrednem zasedanju vprašal, ali je takšen pristop primeren za iskanje miru in izpustitev talcev, pri čemer je poudaril, da nihče ni nad zakonom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil svoje stališče, da ne bo palestinske države. Izjavil je, da "ta kraj pripada le nam" na dogodku na zasedenem Zahodnem bregu, kjer Izrael načrtuje širitev nezakonitih judovskih naselbin. Poleg tega je Netanjahu podpisal sporni načrt E1 za širitev naselij na okupiranem Zahodnem bregu in vzhodno od Jeruzalema.

Finski predsednik Alexander Stubb je med obiskom v Kijevu obtožil Madžarsko in Slovaško, da s kupovanjem ruske nafte in plina podpirata rusko invazijo na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponudil pomoč svojim zaveznikom.

Beloruska vlada pod vodstvom Aleksandra Lukašenka je izpustila 52 političnih zapornikov, ki so prečkali mejo z Litvo. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je potrdil njihovo izpustitev in pohvalil prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri tem.

V New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji so potekale spominske slovesnosti ob 24. obletnici terorističnih napadov 11. septembra, ki so terjali skoraj 3000 življenj. Slovesnosti so potekale v znamenju domačega političnega nasilja v ZDA. Predsednik Donald Trump je govoril na slovesnosti v Pentagonu.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri obsoja humanitarno katastrofo v Gazi in izraelsko blokado humanitarne pomoči. Poslanci so pozvali k nujnim ukrepom Evropske unije in sankcijam proti skrajno desnim izraelskim ministrom. Parlament je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi ter poudaril potrebo po zagotovitvi varnega in neoviranega dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin.

Britanski premier Keir Starmer je odpoklical Petra Mandelsona s položaja britanskega veleposlanika v ZDA zaradi njegovih povezav s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom. Razrešitev je sledila vse večjemu pritisku in razkritjem o njunem dopisovanju in globini njunega odnosa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Katar pozval, naj iz države izžene predstavnike Hamasa, po izraelskih napadih na predstavništvo gibanja v Dohi. Netanjahu je zagrozil z nadaljnjimi ukrepi, če Katar tega ne bo storil. Katarsko zunanje ministrstvo je obsodilo Netanjahujeve izjave in jih označilo za grožnjo suverenosti države, obenem pa zatrdilo, da ponovno ocenjuje svojo vlogo v pogovorih.

Republika Srbska je prepovedala vstop predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici Tanji Fajon. Vlada BiH je sporočila, da sta Pirc Musar in Fajon dobrodošli v BiH, prepoved vstopa pa je ocenila kot pravno nično in dvakratno neustavno.

Ameriški State Department je sporočil, da so Združene države Amerike zaradi korupcije uvedle sankcije proti nekdanjemu županu Budve in poslancu črnogorskega parlamenta, Milu Božoviću, ter nekdanji predsednici vrhovnega sodišča Črne Gore, Vesni Medenici. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v ZDA.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je začel dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, kjer se je v Ljubljani srečal s predsednico Natašo Pirc Musar. Poudarila sta zadovoljstvo z razvojem odnosov med državama in izpostavila pomen manjšin pri sodelovanju. Mattarella se je srečal tudi s predsednikom slovenske vlade. Jutri bo z gostiteljico obiskal Koper.

Slovenski lutkovni in gledališki umetniki so sprožili spletno peticijo, v kateri pozivajo institucije, organizacije in posameznike, povezane z uprizoritvenimi umetnostmi, da javno obsodijo delovanje Izraela in se izrečejo proti genocidu nad palestinskim prebivalstvom. Peticija poziva k javni obsodbi genocida, ki naj bi ga izvajala država Izrael.

Organizatorji flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo so sporočili, da je bila ena od njihovih ladij, zasidrana v pristanišču v Tuniziji, v torek zvečer tarča napada z dronom. Ladja, ki pluje pod britansko zastavo, je bila po navedbah pobude Globalna flotilja Sumud (GSF) poškodovana.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je obiskal Slovenijo v soboto na uradnem obisku. Gostila ga je zunanja ministrica Tanja Fajon, s katero sta razpravljala o dvostranskih vprašanjih in sodelovanju med državama v okviru mednarodnih organizacij.

Iran in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) sta dosegla dogovor o novem okviru sodelovanja. To se je zgodilo po prekinitvi sodelovanja s strani Teherana, ki je sledila junijskim napadom ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je dogovor dosegel med pogovori v Kairu.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral izraelski zračni napad na Hamas v Dohi, v katerem je umrlo šest ljudi, in dejal, da ne prispeva k ciljem ZDA ali Izraela. Kljub napadu je katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani sporočil, da bo Katar nadaljeval s posredovanjem v pogajanjih med Izraelom in Hamasom.

Več kot 1500 predstavnikov filmske industrije, vključno z igralcema Olivio Colman in Markom Ruffalom, je v odprtem pismu izrazilo zavezo k bojkotu izraelskih filmskih ustanov. Kot so zapisali, so te ustanove "vpletene v genocid" na območju Gaze.

V Evropskem parlamentu je potekala razprava o dogajanju na Bližnjem vzhodu, pri čemer so nekateri poslanci iz vrst Levice, S&D in Zelenih izraelske napade v Gazi označili za genocid. Druge politične skupine, vključno z največjo EPP, se s tem niso strinjale. Razprava je razkrila razdeljenost med evropskimi poslanci glede tega vprašanja.

Evropski poslanci so izrazili zaskrbljenost zaradi spremembe ameriške politike do ruske agresije na Ukrajino pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Poudarili so, da morajo Evropska unija in njene članice ostati strateške zaveznice Ukrajine ter pozvali k odprtju prvega sklopa poglavij v okviru pogajanj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Moskvi po srečanju z razrešenim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom izjavil, da je za krizo v Bosni in Hercegovini krivo vmešavanje Zahoda. Lavrov je obsodil poskuse odstranitve srbskih voditeljev in napovedal posebno sejo Varnostnega sveta ZN o razmerah v BiH. Poudaril je, da se mora Zahod pripraviti na 31. oktober.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je med obiskom v Zagrebu pohvalil Hrvaško zaradi njenega stališča do reševanja krize na Bližnjem vzhodu. Ob tem je kritiziral države, ki so priznale ali napovedale priznanje palestinske države. Saar se je srečal s hrvaškim premierjem in zunanjim ministrom.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je prispel na uradni obisk v Slovenijo, kjer ga gosti predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednika sta imela v sredo pogovore v Ljubljani, v četrtek pa sta obiskala Obalo, kjer sta odprla prenovljene prostore italijanske osnovne in srednje šole.

Britanski premier Keir Starmer je sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa v Londonu, kjer sta razpravljala o končanju trpljenja v Gazi. Srečanje je potekalo pred napovedanim priznanjem Palestine s strani Velike Britanije.

Ladjo, ki je del flotilje s humanitarno pomočjo za Gazo in na kateri je tudi aktivistka Greta Thunberg, naj bi v Tuniziji napadel dron. Incident naj bi se zgodil v pristanišču, tunizijske oblasti pa so zanikale te navedbe. Na družbenih omrežjih se je pojavil videoposnetek domnevnega napada.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v Evropskem parlamentu kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegove udeležbe na vojaški paradi na Kitajskem in ponovila kritiko njegovih žaljivk na račun evropskih poslancev. Poleg tega je Kosova obsodila nasilje nad protestniki v Srbiji, slovenski evroposlanci pa so bili kritični do popustljivosti EU do Srbije, kjer potekajo množični protivladni protesti.

Španija je uvedla nov niz ukrepov proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedjo uporabe španskih pristanišč za ladje z gorivom za izraelsko vojsko in prepovedjo vstopa v državo za posameznike, vpletene v vojne zločine. Španski premier Pedro Sanchez je poudaril, da želi s temi devetimi ukrepi prispevati k končanju vojne v Gazi. Kot odziv na te ukrepe je Izrael Španiji očital antisemitizem. Poleg tega je izraelska policija izvedla racije in preiskave v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu po napadu dveh Palestincev na avtobus.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo gostil evropske voditelje v ZDA na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ob tem je izrazil pripravljenost za okrepitev pritiska na Rusijo, vključno z možnostjo uvedbe novih sankcij. Kijev medtem poziva k popolni energetski blokadi Rusije. Trump je omenil tudi skorajšnje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Po »zadnjem opozorilu« ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede talcev je Hamas sporočil, da pozdravlja vsako pobudo, ki podpira prizadevanja za končanje agresije nad Palestinci.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom na zahodu Ukrajine, kjer sta razpravljala o ključnih vprašanjih za obe državi, vključno z energetsko odvisnostjo Slovaške od Rusije in podporo Slovaške Ukrajini na njeni poti v Evropsko unijo. Odnosi med državama so kompleksni.

Pet šiitskih ministrov, pripadnikov Hezbolaha in gibanja Amal, je zapustilo zasedanje libanonske vlade, ki je bilo namenjeno razpravi o razorožitvi šiitskega gibanja Hezbolah. Dogodek je potrdila tudi francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na libanonske državne medije.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije, Teresa Ribera, je izraelsko vojaško operacijo na območju Gaze označila za genocid. Izraelsko zunanje ministrstvo je izjavo španske komisarke zavrnilo kot neutemeljeno in nesprejemljivo ter ji očitalo širjenje propagande islamističnih gibanj.

Švedska je od leta 2023 zaznala izrazito povečanje namernih motenj signalov GPS nad Baltskim morjem in za to obtožuje Rusijo. Švedska agencija za promet (STA) je sporočila, da so poročila o motnjah satelitskega navigacijskega sistema GPS v letalskem prometu postala vsakodnevna.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v Quitu Ekvadorju obljubil varnostno pomoč. Napovedal je dodatne opredelitve mamilarskih kartelov za teroristične organizacije in okrepljen regionalni boj proti trgovcem z mamili.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ponovno pozvala k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju v Ukrajini. Slovenski veleposlanik pri ZN, Samuel Žbogar, je ruske napade označil za kršitev Ustanovne listine ZN in poudaril, da svet potrebuje vrh voditeljev za dosego miru.

Dva strokovnjaka danske humanitarne organizacije Danish Refugee Council sta bila ubita v ruskem raketnem napadu na severu Ukrajine. Delala sta na odstranjevanju ruskih min. Napad je obsodila evropska komisarka za širitev, Marta Kos.

Vlada Republike Slovenije na današnji seji še ni sprejela odločitve glede morebitne prepovedi vstopa v Slovenijo izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. Kljub temu so ministri o tej temi po neuradnih informacijah razpravljali.

Papež Frančišek je med zasebno avdienco z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom poudaril, da je treba palestinskemu narodu zagotoviti prihodnost. Izrazil je tudi podporo rešitvi dveh držav kot edini poti iz konflikta v Gazi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Milorada Dodika, člana predsedstva Bosne in Hercegovine, je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto v Budimpešti sprejel kot predsednika Republike Srbske, čeprav je bil Dodik že razrešen s tega položaja. Szijjarto je Dodiku zagotovil nadaljnjo podporo Madžarske, pri tem pa poudaril, da mora o voditelju Republike Srbske odločati narod.

Uničujoč potres z magnitudo 6, ki je v nedeljo prizadel gorate vasi na vzhodu Afganistana, je zahteval najmanj 2200 življenj, več kot 3600 ljudi pa je bilo poškodovanih. Talibanska vlada v Kabulu je sporočila, da nadaljujejo reševalne operacije.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v intervjuju za hrvaško televizijo RTL izrazila kritiko nad hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, ker ji ni zaploskal na Blejskem strateškem forumu po njenem govoru o priznanju Palestine. Pirc Musarjeva je dejala, da bi ji moral zaploskati že iz spoštovanja. Dodala je, da odločitev Slovenije za priznanje Palestine ni bila lahka.

Slovenska sodnica Beti Hohler je izjavila, da ameriške sankcije, ki so bile uvedene proti njej in drugim sodnicam ICC v začetku junija, dejansko vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje. Sankcije predstavljajo izziv tudi za samo sodišče.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil napoved Belgije o priznanju palestinske države, pri čemer je belgijskega premierja Barta de Weverja označil za šibkega voditelja. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je ponovno pozval k priključitvi Zahodnega brega.

Zaradi globalnega zmanjšanja uradne razvojne pomoči bo po svetu do konca prihodnjega leta morda onemogočeno šolanje dodatnim šestim milijonom otrok, opozarja Unicef. Tretjina teh otrok živi na kriznih žariščih. Zmanjšanje sredstev ogroža izobraževanje že šest milijonov otrok.

Izraelske sile so na jugu Libanona z brezpilotnimi letalniki odvrgle štiri granate v neposredno bližino položajev mirovne misije Združenih narodov Unifil. Po navedbah Unifila gre za enega najresnejših napadov Izraela na osebje in sredstva Unifila od podpisa dogovora o premirju s Hezbolahom novembra lani.

Evropska unija je odobrila milijon evrov nujne humanitarne pomoči Afganistanu, ki ga je prizadel potres z magnitudo 6. Poleg finančne pomoči bo EU donirala tudi 130 ton humanitarne pomoči iz lastnih zalog. Potres je zahteval najmanj 1400 življenj na vzhodu države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem slovaškemu premierju Robertu Ficu dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Putin je poudaril, da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije.

V goratem vzhodu Afganistana je potres z magnitudo 6 po zadnjih podatkih zahteval najmanj 900 življenj, medtem ko nekateri viri poročajo o 1400 smrtnih žrtvah. Reševalci, tudi s pomočjo helikopterjev, nadaljujejo z iskanjem preživelih v odročnih vaseh, ki so bile v potresu uničene. Ocenjuje se, da je bilo v potresu poškodovanih okoli 3000 ljudi, oblasti pa se bojijo, da bo število žrtev še naraslo.

Slovenija naj ne bi bila zadovoljna z izvedbo strateškega foruma na Bledu. Nizka udeležba premierjev in predsednikov vlad nakazuje na vse večjo diplomatsko osamljenost države. Predstavniki vlade so sicer poskušali forum prikazati kot uspeh.

Slovenska košarkarska reprezentanca se je v Katovicah pripravljala na tekmo proti Islandiji, ki je veljala za najlažjo preizkušnjo v skupini D evropskega prvenstva. Tekma je bila pomembna tudi kot priprava na srečanje z Izraelom, s katerim naj bi se Slovenija borila za tretje mesto v skupini. Zmaga proti Islandiji je bila predpogoj za uvrstitev v izločilne boje.

Premier Robert Golob se je ob robu prvega dne Blejskega strateškega foruma srečal z zunanjima ministroma Egipta in Jordanije, namestnico generalnega sekretarja zveze Nato Radmilo Šekerinsko ter vodjo agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Phil.

Ladje s humanitarno pomočjo za Gazo so se morale zaradi močnega vetra vrniti v pristanišče v Barceloni. Flotilja približno 20 ladij, ki so v nedeljo izplule proti palestinski enklavi, prevaža več ton pomoči in več sto propalestinskih aktivistov.

Udeleženci panela na Blejskem strateškem forumu (BSF) so se strinjali, da je edina pot do mirovnih pogajanj in konca vojne v Ukrajini ustvarjanje pritiska na Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina. Poudarili so tudi pomembnost krepitve evropske obrambe in transatlantskih povezav.

V okviru festivala Plavajoči grad je mednarodna skupina 67 glasbenikov z vsega sveta, vključno z ustvarjalci iz Gaze, posnela videospot palestinske ljudske pesmi "La Tetlaa'i" (Ne odhajaj). Projekt "Float 2 Gaza" je poziv k mobilizaciji umetnosti v podporo Gazi.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je ob obletnici začetka druge svetovne vojne pozval Nemčijo k plačilu vojne odškodnine za zasedbo Poljske. Na spominski slovesnosti v Gdansku je poudaril, da je treba to vprašanje rešiti za zagotovitev pravice.

Ob robu Blejskega strateškega foruma so propalestinski protestniki opozarjali na genocid v Gazi in Evropi očitali sokrivdo. Od evropskih voditeljev so zahtevali ukrepanje glede tega vprašanja.

Zaradi politike Donalda Trumpa, ki vključuje carine, izsiljevanje in osebne interese, ZDA izgubljajo dolgoletnega zaveznika, Indijo. Kot opozarja nekdanji ameriški veleposlanik Ivo Daalder, Trump uničuje 25 let grajen odnos z Indijo, kar se že kaže v upadu števila indijskih študentov v ZDA in premiku Indije proti Kitajski in Rusiji. Indija se je oddaljila od ZDA in se približala Kitajski, kar je posledica Trumpove zunanje politike.

Časnik Washington Post je poročal, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa z mednarodnimi partnerji razpravljala o načrtih za povojno ureditev Gaze. Načrt naj bi vključeval preselitev vseh prebivalcev Gaze, pri čemer bi vsak posameznik prejel 5.000 ameriških dolarjev. Združene države Amerike naj bi nato prevzele nadzor nad palestinskim ozemljem. Ideja naj bi temeljila na Trumpovih februarskih predlogih o "rivieri Bližnjega vzhoda".

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritiziral, kot je dejal, "tiransko ravnanje" v svetovnem redu. Ruski predsednik Vladimir Putin je na istem vrhu krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu. Oba voditelja sta s tem verbalno napadla Zahod in okrepila povezave med državama.

Vzhodni Afganistan je prizadel potres z magnitudo 6,0, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 250 življenj. Nekateri mediji poročajo o številkah blizu 500 mrtvih in 1000 ranjenih, predvsem v provincah Kunar in Nangarhar. Reševalci iščejo preživele med ruševinami na odročnih in gorskih območjih.

Na Pokljuki se je začel Blejski strateški forum za mlade (BSF), ki pod naslovom "Katere vrednote?" preučuje vpliv vrednot na svetovno politiko. Mladi strokovnjaki iz celega sveta so se pridružili udeležencem osrednje mednarodne konference na Bledu.

Francija, Velika Britanija in Nemčija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Ta korak je bil storjen po več mesecih diplomatskih prizadevanj, da bi Teheran prepričali k dodatnim zavezam. Varnostni svet ZN bo o Iranu razpravljal na izredni seji v petek.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je v videonagovoru slovenskim diplomatom izpostavil stališča Ukrajine glede nadaljnjih korakov za premirje z Rusijo. Po zadnjih ruskih napadih na Kijev je poudaril, da je ključnega pomena prekinitev spopadov na tleh, v zraku in na morju. Zahvalil se je Sloveniji za njeno pomoč in poudaril potrebo po krepitvi odpornosti ter pritisku na Rusijo, ki po njegovih besedah izbira balistične rakete namesto pogajalske mize in zavlačuje prizadevanja za mir.

Slovenska vlada je na seji obravnavala izhodišča za morebitno prepoved vstopa Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo. Razprava še ni zaključena, saj mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve gradivo dopolniti. Predlog sledi kljub pravnomočni sodbi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v Združenih državah Amerike. Ta poteza predstavlja najnovejši poskus zaostritve zakonitega priseljevanja v državo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nagovoru diplomatom izpostavila, da se razmerja sil v svetu spreminjajo in da je edina stalnica nestalnost. Opozorila je na šibko vlogo Evropske unije in poudarila, da se lahko EU iz opazovalke preobrazi v relevantno silo, če bo premostila notranje delitve. Slovenija pri tem igra pomembno vlogo.

Članice Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno s Slovenijo, so nedavno razglašeno lakoto v Gazi označile za krizo, ki jo je povzročil človek. ZDA se izjavi niso pridružile. Preostalih 14 članic opozarja, da je uporaba lakote kot orožja v vojni v nasprotju z mednarodnim pravom.

Vladimir Putin in Kim Džong Un se bosta udeležila vojaške parade v Pekingu ob 80. obletnici zmage nad Japonsko in konca druge svetovne vojne. Pričakuje se prisotnost 26 tujih voditeljev, vendar med njimi ni nobenega zahodnega voditelja, razen slovaškega premierja Roberta Fica. Kimova udeležba bo ena redkih njegovih poti v tujino, parada pa bo prva javna pojavitev obeh voditeljev ob boku kitajskega predsednika Ši Džinpinga.

Slovenski veleposlanik v Izraelu, Bogdan Batič, se bo predčasno vrnil v domovino. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je objavilo razpis za novega veleposlanika v Izraelu. Batič je mandat nastopil šele lani v Tel Avivu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razjezil Turčijo, ko je množične pokole Armencev v času otomanskega cesarstva označil za genocid. Turško zunanje ministrstvo je Netanjahuja obtožilo političnega izkoriščanja tragedij za prikrivanje zločinov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je po srečanju s palestinsko zunanjo ministrico Varsen Agabekjan Šahin v Zagrebu pozval hrvaško vlado pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića, naj začne postopek za priznanje Palestine. Plenković je med srečanjem izrazil zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v Gazi.

Danska je na pogovor poklicala začasnega ameriškega odpravnika poslov zaradi poskusov vmešavanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji. Odločitev je sledila poročanju danske javne televizije DR o omenjenih poskusih vmešavanja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes v Beli hiši gostil srečanje o prihodnosti Gaze po koncu vojne. To je v torek napovedal njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. V Washingtonu naj bi se mudil tudi izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki naj bi ga gostil državni sekretar Marco Rubio.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede domnevnega genocida. Odločitev o morebitni pridružitvi bo javnosti sporočena pravočasno, pri čemer je rok za pridružitev 28. januar 2026. Mediji so poročali, da naj bi v vladi že dozorela odločitev o pridružitvi, vendar MZEZ tega ni potrdil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ostro zavrnil obtožbe o spodbujanju antisemitizma v Franciji. Macron je poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati v politične namene in da so Netanjahujeve kritike žalitev za Francijo.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Iranu zagrozile s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Te tri evropske države, znane kot E3, so prepričane, da Iran namenoma krši sporazum. Iranski diplomati so se v Ženevi sestali s predstavniki omenjenih držav, da bi preprečili ponovno uvedbo sankcij, pri čemer je Iran pozval evropske države, da sprejmejo 'pravo odločitev'.

Zalivske države, med njimi Katar in Savdska Arabija, naj bi po navedbah ameriškega odposlanca Toma Barracka finančno podprle načrtovano razorožitev libanonskega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada naj bi ob podpori Izraela in ZDA poskrbela za razorožitev proiranske milice.

Združene države Amerike naj bi preklicale vizum brazilskemu pravosodnemu ministru Ricardu Lewandowskemu, kar je razkril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Ta poteza naj bi bila nadaljevanje spora med državama, ki ga je sprožil sodni pregon nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Washington poteze uradno še ni potrdil.

V izraelski raciji v mestu Ramala na zasedenem Zahodnem bregu je bilo ranjenih najmanj 24 ljudi. Palestinski mediji poročajo, da je bila racija usmerjena proti podjetjem, ki se ukvarjajo z menjavo denarja.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je razpravljalo o predlogu, da bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa nominirali za Nobelovo nagrado za mir. Pobudo je podala srbska članica predsedstva Željka Cvijanović, vendar sta bošnjaški in hrvaški član predsedstva, Denis Bećirović in Željko Komšić, preprečila uvrstitev te točke na dnevni red, zahtevajoč dodatno gradivo.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je na uradnem obisku v Sloveniji, na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon. Obisk je nadaljevanje diplomatskih aktivnosti po priznanju Palestine s strani Slovenije junija lani. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob srečanju poudarila, da si Palestinci zaslužijo dostojno življenje v svoji državi. Socialni demokrati obisk vidijo kot priznanje slovenski miroljubni zunanji politiki, medtem ko nekateri opozarjajo na zavračanje Palestine s strani nekaterih arabskih držav.

Avstralska vlada je izgnala iranskega veleposlanika, potem ko je Iran obtožila organiziranja antisemitskih napadov, ki so se lani zgodili v Melbournu in Sydneyju. Poleg izgona veleposlanika je Avstralija umaknila tudi svojega veleposlanika iz Irana in začasno ustavila delovanje svojega veleposlaništva v Teheranu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji znova govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je vsak pogovor s Putinom dober, vendar ga moti nadaljevanje napadov na Ukrajino. Na vprašanje, zakaj se Putin ni pripravljen sestati z Zelenskim, je Trump odgovoril, da ga Putin ne mara.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je obiskala Slovenijo, kjer se je srečala s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon in premierjem Robertom Golobom. Golob je poudaril, da je rešitev dveh držav edina pot do miru na Bližnjem vzhodu in da je treba ohraniti humanost.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo nasilje pripadnikov Hamasa nad prebivalci Gaze, ki poskušajo priti do humanitarne pomoči. Hamas naj bi pomoč zaplenil in jo nato prodajal prebivalstvu, da bi financiral svoje dejavnosti. Dogodek je sprožil neodobravanje mednarodne skupnosti.

Francija je ameriškega veleposlanika Charlesa Kushnerja poklicala na pogovor, potem ko je ta v pismu predsedniku Emmanuelu Macronu izrazil mnenje, da francoska vlada ne stori dovolj v boju proti antisemitizmu. Francoske oblasti so se odzvale na Kushnerjevo pismo z nezadovoljstvom.