APDEJT.si

Poljska bojna letala so v torek nad Baltskim morjem prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo v mednarodnem zračnem prostoru brez načrta leta in z izklopljenim transponderjem. Poljske oborožene sile so sporočile, da so zaznale rusko letalo in ustrezno ukrepale.

Na zasedanju v Bruslju so voditelji držav članic Evropske unije izpostavili nujnost obrambe vseh meja EU, s posebnim poudarkom na grožnjah, ki prihajajo z vzhoda Evrope. Pri krepitvi obrambnih zmogljivosti bi se morali osredotočiti predvsem na sisteme protidronske zaščite in zračne obrambe.

Britanski obrambni minister John Healey je opozoril Kremelj, da je Združeno kraljestvo pripravljeno na vojaški odgovor, potem ko je ruska vojaška ladja Yantar že drugič letos vplula v širše britanske vode. Posadka ladje je med nadzorom nad njenim gibanjem usmerjala laserje v britanske pilote.

Načelnik generalštaba francoske vojske, Fabien Mandon, se je znašel pod plazom kritik zaradi izjave, da bi morala biti Francija pripravljena na morebitne izgube otrok, glede na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. Izjava je sprožila burne odzive in zaskrbljenost v javnosti.

Poljska služba za notranjo varnost je sporočila, da so ruski agenti odgovorni za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem. Poljska je identificirala tudi ukrajinska državljana, ki naj bi izvedla napad.

Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu zagrozil z uničenjem, če ne bo spoštoval mirovnega dogovora. Grožnja sledi nedavnemu izbruhu nasilja v Gazi, ki je zahteval več deset žrtev. Združeni narodi so pozvali k umiritvi razmer.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da Poljska ne bo izročila aretiranega Ukrajinca, osumljenega vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok. Tusk je med obiskom v Litvi poudaril, da izročitev ni v interesu Poljske. O zadevi bo sicer odločilo sodišče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril na resno nevarnost nesreče v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je že teden dni odklopljena z električnega omrežja in jo napajajo dizelski agregati. Situacija je ocenjena kot kritična, mednarodna agencija za jedrsko energijo pa si prizadeva za zagotovitev varnosti.

Beograd je razburila novica, da je Kosovo iz Turčije prejelo pošiljko več tisoč kamikaza dronov Skydagger RTF 15. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je Ankaro obtožil kršenja resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in ustanovne listine ZN ter da »sanja o obnovi otomanskega cesarstva«.

Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je poslance opozorila pred poskusi kitajskega vohunjenja. Kitajski agenti naj bi prek omrežja LinkedIn poskušali stopiti v stik s poslanci in jih pridobiti, pri tem pa so se izdajali za iskalce talentov.

Varnostni svet ZN je na zahtevo Venezuele in s podporo Rusije ter Kitajske razpravljal o ameriških vojaških napadih na čolne ob obali Venezuele. Razprava je vključevala kritike ravnanja ZDA in razmer v Venezueli. Predstavnik ZDA je vztrajal, da gre za boj.

V Tel Avivu se je zbralo na tisoče Izraelcev, ki so zahtevali dogovor o koncu vojne v Gazi in vrnitev talcev. Po podatkih palestinskih oblasti je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubitih najmanj 92 ljudi. Proti Gazi je s Sicilije odplula nova flotilja z mednarodno pomočjo, ki se želi pridružiti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da bo Izrael odločal o tem, katere države bodo lahko sodelovale v mednarodnih silah, ki naj bi po koncu vojne v Gazi zagotavljale varnost. Dodal je, da bo Izrael sam odločal, kje in kdaj bo napadel svoje sovražnike.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je med pogovorom s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom izrazil mnenje, da bi morali Španijo izključiti iz zveze Nato. Razlog naj bi bil, ker Španija ne plačuje dovolj za obrambo. Trump in Stubb sta se dogovorila tudi za sodelovanje na področju ledolomilcev, ZDA pa naj bi Finski zagotovile obrambo pred Rusijo.

Na Reki je policija preprečila napad na mlade karateiste iz Srbije, ki so sodelovali na balkanskem prvenstvu. Organizatorji so pred športno dvorano opazili skupino sumljivih oseb s kapucami. Incident se je zgodil nekaj dni po podobnem dogodku v Splitu, kjer je skupina ljudi vdrla na kulturni dogodek srbske manjšine.

Švedska vojska je sporočila, da spremlja rusko podmornico, ki je vplula v Baltsko morje. Po navedbah švedskih oboroženih sil gre za rutinsko operacijo, ki poteka v tesnem sodelovanju z zavezniki. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da švedska vojska budno spremlja situacijo.

Izrael je prvič po napadu Hamasa oktobra 2023 preklical izredno stanje na območjih, ki so oddaljena do 80 kilometrov od meje z Gazo. Kljub temu, da krhko premirje v enklavi zaenkrat še drži, poročajo iz Gaze o občasnih napadih in žrtvah, kar krepi napetosti, deloma zaradi zamud.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno potrdil resolucijo, s katero podaljšuje sankcije proti dvema posameznikoma, ki sta omogočila nasilje tolp na Haitiju. Resolucijo, ki podaljšuje sankcije do 17. oktobra prihodnje leto, sta pripravili Panama in Združene države Amerike.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je ZDA obtožil vojaškega nadlegovanja, ker naj bi se pet ameriških vojaških letal F-35 približalo obali Venezuele. Padrino Lopez je prisotnost letal označil za veliko grožnjo. Ameriški predsednik Donald Trump se je odzval, da so ZDA v "oboroženem spopadu".

Turško vojaško transportno letalo C-130 je strmoglavilo na območju meje med Gruzijo in Azerbajdžanom. Letalo, ki je vzletelo iz Azerbajdžana, je med letom nad Gruzijo razpadlo. Posnetki na spletu prikazujejo goreče razbitine letala. Poteka iskalna in reševalna akcija, vzrok nesreče in število žrtev pa še nista znana.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku ponovil, da bi morale članice Nata sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor.

Na Gorenjskem se je v ponedeljek, 22. septembra, začela mednarodna vojaška vaja Zvezda Triglava 2025, ki bo trajala do 10. oktobra. V njej sodeluje do 300 pripadnikov Slovenske vojske in do 200 pripadnikov zavezniških vojsk, ki se bodo usposabljali v gorskem bojevanju na različnih tipih terena in v spremenljivih vremenskih razmerah.

Nova japonska premierka Sanae Takaichi je napovedala, da si bo prizadevala, da bi Japonska dosegla cilj namenitve dveh odstotkov BDP za obrambo dve leti pred predvidenim rokom. V govoru v parlamentu je poudarila tudi krepitev odnosov z ZDA.

Litva je v torek zvečer začasno ustavila letalski promet na letališču v Vilni in zaprla mejne prehode z Belorusijo zaradi incidenta z baloni, ki so jih tihotapci uporabili za prenos cigaret. To je že drugi tovrstni incident ta mesec, potem ko so litovske oblasti že v začetku meseca zaznale vstop balonov v litovski zračni prostor.

Združene države Amerike so napadle ladjo, za katero trdijo, da je pripadala kolumbijskim levičarskim upornikom in prevažala mamila. Po besedah ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha so bili v napadu ubiti trije ljudje. Predsednik Donald Trump je sporočil, da ZDA zaradi tega ustavljajo finančno pomoč Kolumbiji.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov, ker niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023. Načelnik izraelske vojske Ejal Zamir je ob tem izjavil, da obrambne sile niso zaščitile izraelskih civilistov.

Premier Robert Golob je pred neformalnim vrhom EU v Koebenhavnu izjavil, da se ogroženost Slovenije zaradi incidentov z droni v vzhodni in severni Evropi ni povečala. Poudaril je, da Slovenijo bolj ogrožajo naravne nesreče, varnostne službe pa niso zaznale povečanja ogroženosti.

Na berlinskem letališču Brandenburg so v petek zvečer za dve uri ustavili letalski promet, ker so nad območjem letališča opazili drone. To je zadnji v nizu podobnih incidentov v zadnjih mesecih, za katerega več držav krivi Rusijo, ki pa obtožbe zavrača. Incident je povzročil zamude in motnje v letalskem prometu.

Rusija je zanikala kršitve zračnega prostora zveze Nato in opozorila, da države s takšnimi obtožbami tvegajo stopnjevanje napetosti. Nemška in švedska vojaška letala so prestregla rusko izvidniško letalo IL-20 nad Baltskim morjem, ki je izklopilo transponderje in ignoriralo pozive za stik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ukrajinske čete na območju mesta Pokrovsk v Donbasu, kjer potekajo boji. Prav tako je Zelenski pozval madžarskega premierja Viktorja Orbana, naj odpravi veto, ki Ukrajini preprečuje napredovanje v EU.

Iranska revolucionarna garda je potrdila, da je v petek zasegla tanker v Perzijskem zalivu. Razlog za zaseg ni znan.

V Rigi poteka srečanje vojaškega odbora zveze Nato, kjer obravnavajo nedavne vdore ruskih letal in dronov v zračni prostor držav članic EU in Nata. Hkrati so na Danskem znova poročali o opažanjih dronov, tokrat nad največjo vojaško bazo v državi.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Danska je povečala obrambne izdatke za krepitev varnosti v arktičnih in severnoatlantskih regijah, vključno z Grenlandijo. Med drugim bo kupila 16 ameriških lovcev F-35 v vrednosti 4,5 milijarde dolarjev (oziroma štirih milijard evrov), dve arktični ladji in okrepila zaščito pred droni.

Zaveznice v Natu so ostro obsodile Rusijo zaradi kršitve zračnega prostora Estonije. Po vdoru ruskih bojnih letal so članice zveze izrazile solidarnost z Estonijo. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je poudaril, da bo Nato branil vsak centimeter svojega ozemlja. Zaveznice so se posvetovale po 4. členu pogodbe.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je po videokonferenci z obrambnimi ministri vzhodnih in severnih članic EU poudaril, da je treba pri vzpostavitvi protidronske obrambe na vzhodu Unije, imenovani tudi "dronski zid", najprej zgraditi učinkovit sistem zaznavanja. Po njegovih besedah bi takšen sistem zaznavanja letalnikov moral biti vzpostavljen v letu dni.

Ameriški predsednik Donald Trump je obtožil Rusijo in Kitajsko izvajanja tajnih jedrskih poskusov. Trump je dejal, da Rusija in Kitajska izvajata jedrske poskuse, o katerih ne govorita. Kitajska je obtožbe zanikala. Trump je že pred tem napovedal, da želi obnoviti jedrske poskuse, ker ne želi, da bi bile ZDA edina država, ki tega ne počne.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred neformalnim srečanjem voditeljev članic EU v Koebenhavnu izrazila zaskrbljenost zaradi kršitev meja s strani ruskih dronov in pozvala k odločnemu odzivu Evrope. Pripravljajo se ukrepi za vzpostavitev 'dronskega zidu'.

Ukrajina je obtožila Madžarsko kršitve zračnega prostora z izvidniškimi brezpilotnimi letalniki in vohunjenja na obmejnih območjih. V odziv je Ukrajina prepovedala vstop trem madžarskim vojaškim uradnikom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so letalniki prileteli iz Madžarske, medtem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto izjavil, da se Zelenskemu "meša".

Katar bo v ameriški zvezni državi Idaho zgradil objekt za urjenje svojih zračnih sil. Katarski obrambni minister šejk Saud bin Abdulrahman al Tani in ameriški obrambni minister Pete Hegseth sta novico naznanila v petek v Pentagonu. Objekt bo lociran v letalski bazi Mountain Home.

Obrambni minister Borut Sajovic se je v Bratislavi udeležil srečanja Pobude za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC), kjer je Slovenija izrazila podporo tesnejšemu sodelovanju pri usposabljanjih, vajah in izmenjavi informacij med vojskami ter podprla projekte za krepitev obrambnega sodelovanja v regiji.

Letalski promet na letališču v Aalborgu na Danskem je bil v nedeljo zvečer več ur prekinjen zaradi preletavanja dronov v bližini. Zaradi zaprtja so bili prestavljeni ali odpovedani štirje leti. Danska premierka Mette Frederiksen je za incident že okrivila Rusijo, čeprav preiskava še poteka.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred zasedanjem ruskega varnostnega sveta izjavil, da je Rusija pripravljena odgovoriti na vse grožnje Zahoda, ne le z besedami. Kljub temu Moskva podpira diplomatsko rešitev za umiritev napetosti. Poleg tega je Rusija pripravljena spoštovati omejitve iz sporazuma Novi Start še eno leto po njegovem izteku leta 2026, če bodo to storile tudi ZDA.

Severna Koreja je v ponedeljek izstrelila več raket, kar se je zgodilo med obiskom ameriškega obrambnega ministra Petea Hegsetha na demilitariziranem območju, ki ločuje Severno in Južno Korejo. To je sporočila južnokorejska vojska.

Češka vlada je sprejela odločitev, da bo kot prva država članica Evropske unije omejila vstop ruskim državljanom, ki imajo diplomatske potne liste ali poslovne vizume. Razlog za to so varnostni pomisleki, saj Češka zaostruje boj proti ruskim agentom zaradi porasta sabotaž.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je na zasedanju Generalne skupščine ZN izjavil, da je Poljska pripravljena braniti svoje ozemlje po nedavnih vdorih ruskih dronov v zračne prostore držav članic Nata. Poleg Poljske so Rusijo zaradi kršenja zračnega prostora obtožile tudi Estonija in Romunija.

Donald Trump je Nigeriji zagrozil z vojaškim posredovanjem, če ne bo ustavila ubijanja kristjanov, za katero naj bi bili odgovorni islamski teroristi. Trump je nigerijsko vlado obtožil, da dopušča ubijanje kristjanov.

Španska vlada je odobrila prepoved izvoza orožja in obrambnih tehnologij v Izrael ter uvoza tovrstne opreme v Španijo. Embargo je začel veljati takoj, vendar ga mora potrditi še španski parlament.

Iranske oblasti so usmrtile moškega, ki so ga označile za enega vodilnih izraelskih vohunov v državi. Po navedbah iranskih oblasti naj bi imel usmrčeni "privilegiran dostop" do ključnih državnih podatkovnih baz in tesno sodeloval z izraelskimi obveščevalnimi službami. To je najmanj druga usmrtitev domnevnega izraelskega vohuna v Iranu ta mesec.