APDEJT.si

V Moldaviji je prisegla nova vlada, ki jo vodi ekonomist in poslovnež Alexander Munteanu. Njena glavna naloga je zaključiti pristopna pogajanja z Evropsko unijo do leta 2028.

Izraelska vojska je sporočila, da trupla, ki jih je palestinsko gibanje Hamas vrnilo Izraelu, ne pripadajo nobenemu od pogrešanih talcev. Obe strani si še naprej izmenjujeta obtožbe o kršitvah prekinitve ognja. Po navedbah palestinskih predstavnikov so danes zabeležili dogodke v palestinski enklavi.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je kitajskega voditelja Xi Jinpinga pozval k pomoči pri ponovni vzpostavitvi dialoga s Severno Korejo. Srečanje je potekalo ob robu vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec).

Kanadski premier Mark Carney je pogovor s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom ob robu vrha foruma Apec označil za prelomnico v obnavljanju odnosov med državama. Carney je potrdil, da se je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu opravičil za oglas proti carinam.

Nizozemsko podjetje Nexperia je ustavilo dobavo ključnih polprevodniških proizvodov svoji tovarni na Kitajskem zaradi spora med nizozemskimi in kitajskimi oblastmi. To bi lahko še poslabšalo težave z dobavo čipov evropski industriji. O tem so se pogovarjali tudi s predstavniki Nexperie.

Turčija bo v ponedeljek gostila srečanje zunanjih ministrov muslimanskih držav, na katerem bodo razpravljali o izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Srečanje je sklicano zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Gazo kljub premirju, v katerih je bilo ubitih več Palestincev.

Združeni narodi so pozvali ZDA, naj ustavijo napade na plovila v Karibih in vzhodnem Tihem oceanu, ki domnevno prevažajo mamila. ZN menijo, da ameriški napadi kršijo mednarodno pravo in pozivajo k preprečitvi zunaj sodnih ubojev.

Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so drastično omejile sprejem beguncev. Po novem bodo ZDA sprejele le 7500 beguncev na leto. Bela hiša je sporočila, da bodo imeli prednost pri sprejemu belci iz Južne Afrike in osebe, ki so bile v matični državi žrtve diskriminacije. Predhodna administracija Joeja Bidna je bila pripravljena sprejeti bistveno več beguncev.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je obiskal Damask, kjer se je srečal z začasnim sirskim predsednikom Ahmedom al Šaro. Pogovarjala sta se o krepitvi sodelovanja med državama. Wadephul je ob obisku napovedal 52,6 milijonov evrov pomoči za Sirijo in Libanon.

Začasni predsednik Sirije, Ahmed al Šara, je na konferenci v Rijadu v Savdski Arabiji izjavil, da so investitorji v sirsko gospodarstvo vložili 24 milijard evrov v desetih mesecih po padcu režima Bašarja al Asada. Svetovna banka sicer ocenjuje, da je za obnovo v nemirih in vojni razdejane Sirije potrebnih veliko več sredstev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu sprejel zunanjo ministrico Tanjo Fajon in se ji zahvalil za pomoč, ki jo Slovenija nudi Ukrajini od začetka vojne. Fajon se je sestala tudi s svojim ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho in podpisala sporazum o tehničnem in finančnem sodelovanju.

Litva je zaradi ponavljajočih se incidentov z baloni, ki naj bi jih uporabljali tihotapci iz Belorusije, sprejela odločitev o zaprtju meje z Belorusijo za obdobje enega meseca. Litovska premierka Inga Ruginiene je sporočila, da so se za ta korak odločili po tem, ko so morali v preteklem tednu večkrat zapreti letališče v Vilniusu in preusmeriti številne lete.

Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino ponovno pozvala k odpravi ameriškega embarga proti Kubi. Kljub temu pozivu ni pričakovati sprememb, še posebej ne za časa administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zaostruje ukrepe proti Kubi.

Sirija je priznala Kosovo kot neodvisno državo, je sporočila kosovska predsednica Vjosa Osmani. Do sporazuma je prišlo v Rijadu ob podpori savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Sirija je tretja država letos, ki je priznala Kosovo.

Donald Trump je srečanje s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom v Južni Koreji označil za velik uspeh. Napovedal je, da bodo ZDA zmanjšale carine in da sta s Šijem dosegla enoletni sporazum o redkih zemljah.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala javno kuhinjo v regiji Žitomir, ki s slovensko podporo petkrat tedensko pripravi 500 toplih obrokov. Obiskala je tudi rehabilitacijski center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter bolnišnico. Fajon je poudarila izjemne razvojne potrebe Ukrajine in izpostavila pomen slovenske razvojne pomoči.

Ameriško ministrstvo za finance je odpravilo sankcije proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, in več drugim posameznikom iz te entitete BiH. V ozadju naj bi bil neuraden dogovor s Trumpovo administracijo.

Delegacija Evropskega parlamenta je obiskala Novo Gorico in Gorico v sklopu priprave na Evropsko prestolnico kulture 2025. Vodja delegacije Hannes Heide je poudaril, kako kultura in sodelovanje lahko presegata meje. Državni sekretar Marko Rusjan se je srečal s poslanci in izrazil podporo projektu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala regijo Hmelnicki, kjer se je poklonila žrtvam ruske agresije. Srečala se je z guvernerjem Serhijem Tiurinom in slovesno odprla rejniško hišo za deset ukrajinskih otrok.

Gospodarski minister Matjaž Han je v Zagrebu s hrvaškim kolegom Antom Šušnjarjem poudaril pomen močnih gospodarskih vezi med Slovenijo in Hrvaško. Šušnjar je izpostavil ugodno investicijsko klimo na Hrvaškem, Han pa je opozoril na nujnost davčne razbremenitve slovenskih plač.

Ameriški predsednik Donald Trump in japonska premierka Sanae Takaichi sta podpisala dogovor o krepitvi sodelovanja in odpornosti dobavnih verig redkih zemelj. Takaichi je ob tem napovedala 'zlato dobo' v odnosih med državama in naj bi Trumpa tudi nominirala za Nobelovo nagrado za mir. Sporazum potrjuje že sprejete dogovore, s čimer ZDA in Japonska utrjujeta bilateralne vezi.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal s predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom. Osrednja tema pogovorov bodo ruski energenti. Orban meni, da so sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti ruskim naftnim družbam, napaka, ker je Madžarska še vedno odvisna od ruskih energentov.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je začela večdnevni obisk v Ukrajini. Namen obiska je izkazati slovensko podporo prizadevanjem za končanje vojne in dosego pravičnega miru. Med obiskom naj bi se Fajonova sestala z ukrajinskim zunanjim ministrom.

Litva načrtuje trajno zaprtje meje z Belorusijo zaradi večkratnega zapiranja letališča v Vilniusu in preusmeritev letov. Razlog za to so baloni iz Belorusije, za katere se domneva, da jih uporabljajo tihotapci cigaret.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je opustil načela, dogovorjena na pogovorih na Aljaski, potem ko je Trump pozval k hitremu koncu spopadov v Ukrajini. Lavrov meni, da so za spremembo Trumpovega stališča krivi Ukrajina in evropske države.

Kurdski PKK je napovedal umik vseh svojih sil iz Turčije v severni Irak, s čimer se začenja druga faza mirovnega procesa. Stranka, ki se je maja uradno odpovedala oboroženemu boju, je pozvala Ankaro k zaščiti mirovnega procesa.

Črnogorska vlada je začasno ukinila brezvizumski režim za državljane Turčije. Premier Milojko Spajić je to odločitev sporočil po nedavnih policijskih akcijah v Podgorici, kjer so pridržali več deset turških državljanov. Poleg turških državljanov so pridržali tudi državljana Azerbajdžana.

Avstrijski kancler Christian Stocker je izrazil močno podporo sodelovanju Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo maja 2026 potekalo na Dunaju. Stocker je poudaril, da bi bila izključitev Izraela z Evrovizije zgodovinska in politična napaka.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v Aziji izrazil optimizem glede sklenitve trgovinskega dogovora s Kitajsko, s čimer bi se izognili dodatnim carinam ZDA. Potrdili so tudi, da sta državi na dobri poti k dogovoru. Trump je azijsko turnejo izkoristil za krepitev zavezništva in sklepanje poslov, morda pa se bo srečal tudi s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in sodelavcem. Washington trdi, da je Petrova politika omogočila razmah narkokartelov in da ni ustrezno ukrepal proti trgovini z mamili.

Ameriški predsednik Donald Trump je, kot poročajo viri, ukazal napotitev ameriške letalonosilke iz Sredozemlja na Karibe. Ta poteza je sledila kritikam brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve glede novih ameriških napadov na domnevne tihotapce mamil ob obali Južne Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je konec tedna začel svojo prvo azijsko turnejo v drugem mandatu. Obiskal bo Malezijo, Japonsko in Južno Korejo. Osrednji dogodek turneje bo srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo ameriška vojska nadaljevala z napadi na plovila, ki prevažajo mamila v ZDA, in da se bodo ti napadi razširili tudi na kopno. Trump je to dejal novinarjem v Beli hiši in nakazal, da za te akcije ne namerava prositi za pooblastila kongresa.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio je med obiskom v Izraelu izrazil optimizem glede izvedbe mirovnega načrta za Gazo, čeprav je priznal, da to ne bo lahka naloga. Poudaril je tudi, da ZDA ne verjamejo v priključitev zasedenega Zahodnega brega s strani Izraela, potem ko so poslanci kneseta ta te.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na Kitajskem preverjal možnosti za izdajo t. i. obveznic panda. Obenem je bilo razkrito, da Golobova vlada načrtuje povečanje državnega dolga za dodatne 4 milijarde evrov.

Mehiška vlada je sporočila, da je Kuba ZDA izročila kitajskega preprodajalca drog Zhi Dong Zhanga, ki naj bi bil eden glavnih dobaviteljev fentanila mehiškim kartelom. Izročitev je potekala na podlagi uradne prošnje Združenih držav.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je pomilostil Kanadčana Changpenga Zhaoa, ustanovitelja borze kriptovalut Binance. Zhao je bil lani obsojen na štiri mesece zapora, ki jih je že odslužil. Pomilostitev je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt.

Evropska unija je potrdila 19. sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) z letom 2027. Voditelji držav članic so odložili odločanje o novem posojilu za Ukrajino, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem, do naslednjega zasedanja decembra. Evropska komisija naj bi pripravila različne možnosti za nadaljnjo finančno podporo Kijevu, saj imajo nekatere države članice pomisleke glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Evropska unija je dosegla soglasje o uvedbi novega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Sankcije naj bi vključevale postopno prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) do leta 2027, omejitve za banke, diplomate in kriptostoritve. ZDA so prav tako napovedale sankcije proti ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v pogovoru z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger izpostavila neuresničene zaveze Avstrije do slovenske manjšine. Pozvala je k sistemskim rešitvam in konkretnim ukrepom na tem področju ter ponovno obsodila vandalizem na avstrijskem Koroškem.

Izraelski skrajno desni minister Bezalel Smotrič se je opravičil Savdijcem za izjavo, v kateri jim je dejal, naj še naprej jahajo kamele, medtem ko bo Izrael nadaljeval z razvojem. Izjava je bila podana v kontekstu savdijske podpore palestinski državi.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, Jure Leben, se je na povabilo organizatorjev udeležil predstavitve trase kolesarske dirke po Franciji, Tour de France 2026. Srečal se je s predsednikom organizatorjev Toura ASO, Jeanom-Etiennom Amauryjem, in direktorjem dirke, Christianom Prudhommom.

Madžarski premier Viktor Orban je na shodu v Budimpešti ob obeležitvi protikomunistične vstaje leta 1956 nagovoril svoje podpornike. V svojem govoru je ostro kritiziral Bruselj in Evropsko unijo, obtožujoč ju vojnega hujskaštva. V Budimpešti je potekal tudi opozicijski shod.

Britanski kralj Karel III. se je s kraljico Camillo mudil na zgodovinskem obisku v Vatikanu, kjer se je srečal s papežem Leonom XIV. Monarha sta skupaj molila v Sikstinski kapeli, kar je prvi tak dogodek po 500 letih, odkar se je Anglikanska cerkev ločila od katoliške.

Izraelski poslanci so v predhodnem glasovanju odprli pot za odločanje o predlogu zakona o priključitvi zasedenega Zahodnega brega, kljub nasprotovanju premierja Benjamina Netanjahuja. Gre za prvo od štirih glasovanj, ki so potrebna za dokončno sprejetje zakonodaje. Palestinske oblasti v Ramali in ZDA so bile do glasovanja kritične, saj bi bila priključitev po mednarodnem pravu nezakonita.

Britanska policija je v Londonu aretirala tri moške, stare 48, 45 in 44 let, zaradi suma sodelovanja z rusko obveščevalno službo. Moške so aretirali v zahodnem in osrednjem Londonu, trenutno pa so v priporu, kjer jih bodo zaslišali.

Donald Trump je uvedel sankcije proti ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil, nakar je odpovedal srečanje s Putinom v Budimpešti. Kot je dejal Trump, pogovori s Putinom niso pripeljali nikamor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil sankcije proti Rusiji, medtem ko v Moskvi zatrjujejo, da so na sankcije imuni.

Mednarodna smučarska zveza (Fis) je prepovedala ruskim in beloruskim športnikom nastop na kvalifikacijah za zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini d'Ampezzo februarja prihodnje leto. Prepoved velja tudi za paraolimpijske igre. Mednarodni olimpijski komite je odločitev prepustil posameznim zvezam.

Kljub prejšnjim poročilom o prestavitvi srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po besedah tiskovnega predstavnika vlade Zoltana Kovacsa, nadaljuje s pripravami na vrh.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, v kateri obsoja nadaljevanje politične polarizacije in državne represije. Osrednji razlog za resolucijo je obeležitev enega leta od zrušenja nadstreška v Novem Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi. Evroposlanci zahtevajo temeljito preiskavo tragedije ter napotitev misije Evropske unije za ugotavljanje dejstev, da bi ocenili trenutno situacijo v Srbiji.