APDEJT.si

Nekdanji kitajski minister za kmetijstvo, Tang Renjian, je bil v severovzhodni provinci Jilin obsojen na smrt zaradi korupcije. Sodišče v mestu Changchun je njegovo dejanje obsodilo, izvršitev kazni pa je bila odložena za dve leti. Tang Renjian je priznal krivdo in izrazil obžalovanje.

Bangladeško sodišče je nekdanjo premierko Šejk Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, povezanih z zatrtjem študentskih protestov leta 2024, v katerih je umrlo približno 1400 ljudi. Hasini so sodili v odsotnosti, saj živi v izgnanstvu v Indiji. Obsojena je bila tudi na dosmrtno ječo.

Ljubljansko okrožno sodišče je obsodilo 85-letnega moškega iz okolice Ljubljane na deset let zapora zaradi spolne zlorabe treh mladoletnih vnukinj pred 20 leti. Moški je priznal tri kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ki mu je bila zaupana v varstvo. Eden od portalov poroča, da je moral gol umivati zobe pred njim.

Sodišče v Skopju je potrdilo obtožnico proti 34 posameznikom in trem podjetjem, ki so osumljeni v zvezi s požarom v nočnem klubu v Kočanih marca letos. Požar je zahteval 62 življenj. Potrditev obtožnice je ključen korak k sojenju, katerega datum bo sodnik še določil.

Okrožno sodišče v Kranju je 34-letnega Davida Trivića in 28-letnega Andraža Skrinjarja spoznalo za kriva umora 58-letnega Milana S., njunega nekdanjega sodelavca, ki se je zgodil 7. junija lani v Stražišču. Tožilka Nadja Gasser je za umor predlagala 30 let zaporne kazni.

Erin Patterson je bila v Avstraliji obsojena na dosmrtno zaporno kazen, ker je julija 2023 s kosilom, pripravljenim iz strupenih gob, ubila tri družinske člane. 50-letna Pattersonova bo lahko zaprosila za pogojni izpust po 33 letih, ko bo stara 83 let.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je 65-letni moški priznal krivdo za spolni napad na sedemletno deklico. Predobravnavni narok je potekal za zaprtimi vrati, obtoženi pa je dejanje priznal.

Senat koprskega okrožnega sodišča je po ponovljenem sojenju 54-letnega Koprčana spoznal za krivega spolnih zlorab lastnih treh hčera in mu izrekel 19 let in 10 mesecev zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna.

Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo, s katero je bil moški obsojen na devet let in pol zapora zaradi spolnih napadov na 13-letno dekle ter posedovanja in širjenja pornografskega gradiva. Po prestani kazni ga čaka še petletni izgon iz države.

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Mirka Pilingerja, s čimer je postala pravnomočna sodba, ki mu nalaga 30 let zapora za umor Sabostjana Kovačiča v romskem naselju Brezje pri Novem mestu. Novomeško okrožno sodišče in kasneje višje sodišče sta Pilingerja spoznala za krivega.

Sodišče v Düsseldorfu je Sirca obsodilo na dosmrtni zapor zaradi umora treh ljudi v Solingenu lani poleti. Napad z nožem je bil islamistično motiviran, sodišče pa je izreklo najvišjo zaporno kazen.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjega poveljnika sudanske milice, Alija Kušajba, spoznalo za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Obsojen je bil za dejanja, storjena med napadi v Darfurju, vključno s posilstvi, umori in mučenjem.

Nemško tožilstvo je obtožilo Afganistanca, ki je februarja v Münchnu z avtomobilom zapeljal v množico ljudi. Obtožen je dveh umorov, 44 poskusov umora, povzročitve telesnih poškodb, hujšega napada in kršitve cestnoprometnih predpisov.

Vrhovno sodišče je potrdilo 22-letno zaporno kazen za Muhabija Gashija, ki je februarja 2022 v okolici Sevnice s kovinsko palico umoril svojo ženo, mater šestih otrok. Sodišče je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti in s tem potrdilo prvotno kazen.

Turško sodišče je enajst ljudi obsodilo na dosmrtni zapor zaradi požara, ki je januarja izbruhnil v luksuznem smučarskem letovišču. V požaru je umrlo 78 ljudi, med njimi približno 30 otrok. Med obsojenimi je tudi lastnik hotela.

Pritožbeno sodišče v Beogradu je razveljavilo sodbo, s katero je bilo prvostopenjsko sodišče obsodilo starše dečka, ki je maja 2023 v beograjski osnovni šoli ubil devet učencev in varnostnika. Staršem bodo sodili znova.

Na kranjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje 40-letnemu Irancu Mohamedu Esmailu Ovjfardu, ki je obtožen umora svoje nekdanje žene na parkirišču letališča Brnik. Glavni predmet razprave je bila upravičenost izvedbe obravnave prek videokonference, čemur obdolženi nasprotuje.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo tri nekdanje častnike in policista na zaporne kazni od 21 do 24 let zaradi načrtovanja atentata na predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo pred njegovo inavguracijo po zmagi na volitvah leta 2022.

Na Japonskem je sodišče 34-letnega moškega obsodilo na smrtno kazen zaradi umora štirih ljudi leta 2023. Med žrtvami sta bila tudi dva policista. Napad se je zgodil s strelnim orožjem in nožem. Sodnik je dejal, da je bila kazen izrečena zaradi resnosti zločina v državi z nizko stopnjo umorov.

Bojan Žalik, ki je bil leta 2001 kot prvi Slovenec obsojen na 30 let zapora zaradi umora nekdanjega policista in podjetnika Janka Makoterja, je bil po skoraj 25 letih pogojno izpuščen iz zapora. Kazen se mu bo iztekla decembra 2030.

V Franciji je bil moški obsojen na 30 let zapora zaradi umora 17-letne srednješolke, ki se je zgodil leta 1994. Primer je bil nerešen do leta 2021, ko so DNK dokazi privedli do aretacije 58-letnega moškega.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil spoznan za krivega načrtovanja državnega udara. Sodišče mu bo kazen izreklo v petek. Trije od petih vrhovnih sodnikov so ga že spoznali za krivega.

Na celjskem sodišču je potekalo sojenje materi in njenemu partnerju zaradi smrti otroka, ki je leta 2023 umrl v razgretem vozilu v Svetem Lovrencu pri Preboldu. Pričal je psihiater Peter Pregelj, ki je izpostavil, da je bila obtožena odvisna od alkohola in mamil ter je imela samomorilne misli. Obtožena je bila že pred tem na psihiatričnem zdravljenju.

Višje sodišče v Novem Pazarju je Aldino Lakoto obsodilo na dosmrtni zapor zaradi umora njene 66-letne tašče. Žrtev je zabodla 121-krat, od tega 50-krat v glavo.

Novo Gorico je pretresel val spolnega nasilja. Po poskusu posilstva dečka, ki ga je zagrešil alžirski migrant, so v šestih dneh zabeležili še tri spolne napade. Državljan Kosova naj bi napadel mladoletno dijakinjo, ukrajinsko begunko in študentko. Javnost se sprašuje o učinkovitosti pravosodnega sistema pri obravnavi tovrstnih primerov.

Sodišče v Banski Bystrici na Slovaškem je 72-letnega Juraja Cintulaja, ki je 15. maja poskusil umoriti slovaškega premierja Roberta Fica, obsodilo na 21 let zaporne kazni. Cintulaja so spoznali za krivega terorizma, saj je Fica z razdalje nekaj več kot meter štirikrat ustrelil in ga huje ranil.

Albanska policija je sporočila, da je bil na pritožbenem sodišču v Tirani med obravnavo ustreljen in ubit sodnik. Policija je osumljenca takoj aretirala. Poleg tega sta bili v incidentu ranjeni še dve osebi.

Pritožbeno sodišče v Nimesu v Franciji je Husamettinu Doganu, nekdanjemu gradbenemu delavcu, zvišalo zaporno kazen z devet na deset let zaradi posilstva 72-letne Gisele Pelicot. Dogan je bil edini od 51 obsojenih, ki se je pritožil na prvotno decembrsko obsodbo.

Na kranjskem okrožnem sodišču je potekala obravnava zoper 53-letnika, obdolženega za lanski umor 64-letnega soseda v gozdu pri Trebiji. Tretje izvedensko mnenje je potrdilo, da je bil obdolženi v času dejanja prišteven, kar je potrdilo tudi drugo mnenje. Tožilka je zato umaknila predlog za izrek varnostnega ukrepa.

Višje sodišče v Kopru je italijanskemu državljanu Adrianu Petelinu znižalo zaporno kazen za umor Darja Grmeka v Kobjeglavi aprila 2022. Namesto prvotnih 23 let bo Petelin prestajal 22 let zaporne kazni, saj so višji sodniki ocenili, da umora ni storil na grozovit način. Petelinova odvetnica je napovedala pritožbo na vrhovno sodišče.

Ameriški državljan je bil v Franciji obsojen na 30 let zapora zaradi umora svoje odtujene žene in njenega ljubimca leta 2020 v okolici Pariza. Sodišče mu je poleg zaporne kazni odvzelo tudi starševske pravice nad tremi otroki, ki jih je imel z umorjeno ženo.

Mariborsko okrožno sodišče je moškega obsodilo na 30 let zapora zaradi štirih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter treh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.

Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci, bo moral 14-mesečno zaporno kazen prestajati v zaporu, ker mu soboško okrožno sodišče ni odobrilo alternativnega prestajanja kazni.

Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi skoraj 50 prebivalcev Letuša, lastnikov objektov, ki jim je vlada po poplavah avgusta 2023 odredila rušitev. S tem je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča, ki je prvotno zavrnilo njihovo pritožbo. Upravno sodišče bo tako moralo ponovno odločati o zadevi.

Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, ki je v postopku razrešitve zaradi očitkov o nepravilnostih pri dodeljevanju zadev, zatrjuje, da so bila vsa njegova ravnanja skladna z ustavo, zakonom in sodnim redom. Pogačnik poudarja, da je ravnal tudi v skladu z ustaljeno prakso sodišč.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je začasno ustavila postopke zoper premierja Roberta Goloba v zadevah Bobnar in Karigador, ker je Golobov odvetnik Stojan Zdolšek vložil več tožb na upravno sodišče zoper odločitve KPK.

Višje sodišče je potrdilo sedemletno zaporno kazen Tahirju Tarziju, posiljevalcu iz Metelkove ulice v Ljubljani, soobtoženemu pa je znižalo kazen s petih na štiri leta zapora. Po prestani kazni bo oba doletel izgon iz države. Sodba je pravnomočna.

Tim Matavž je bil na sodišču v Novi Gorici obsojen na denarno kazen v višini 2790 evrov zaradi nasilja v družini in zanemarjanja treh mladoletnih otrok. Nekdanji nogometni reprezentant je za slovensko izbrano vrsto dosegel 11 golov na 39 tekmah.

Na obravnavi poskusa uboja na območju Zagorja ob Savi, kjer je obtožena Maja Gošte, je izvedenec sodne medicine Tomaž Zupanc izrazil dvom o tem, da bi oškodovanec sam padel na nož. Obtožena, njena obramba in oškodovanec sicer trdijo, da je šlo za nesrečen splet okoliščin.

Poljsko sodišče je zavrnilo zahtevo nemških oblasti za izročitev ukrajinskega državljana, osumljenega vpletenosti v sabotažo na plinovodih Severni tok v Baltskem morju leta 2022. Sodišče je odredilo tudi odpravo preiskovalnega zapora za osumljenca. Poljski premier Donald Tusk je primer označil.

Na ponovljenem sojenju Marjanu in Mihaelu Grmu, Marku Belclu in Marjanu Brajdiču, ki jim očitajo povzročitev hude telesne poškodbe, zaradi katere je umrl Stanislav Knafel, so zaslišali policiste, kriminaliste in reševalce, ki so pričali že na prvem sojenju. Preiskava vključuje tudi izpise telefonskega prometa in sledi na kljuki.

Sodišče v nemškem Dresdnu je nekdanjega pomočnika evroposlanca Maximiliana Kraha, ki je deloval v stranki AfD, obsodilo na štiri leta in devet mesecev zapora. Razlog za obsodbo je vohunjenje za kitajsko obveščevalno službo, saj ga je sodišče spoznalo za krivega zbiranja informacij za to službo. V zadevi je soobtožena še ena oseba.

Mariborsko sodišče je po sporazumu s tožilstvom obsodilo 20-letnega Vetrima Gashija, državljana Kosova, na dve leti zapora zaradi izsiljevanja in poskusa izsiljevanja dveh mladoletnikov, med drugim tudi osnovnošolca. Gashiju so podaljšali pripor in mu naložili vračilo 68.000 evrov, ki jih je izsilil od devetošolca.

Sodni svet je izrazil zaskrbljenost in napovedal ustavno presojo zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja, znanega kot »sodniški trojček«. Opozorili so, da je postopek obravnave nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo.

V Vatikanu so imenovali petčlansko sodišče, sestavljeno iz žensk in klerikov, ki bodo obravnavali primer nekdanjega jezuita Marka Rupnika, obtoženega zlorabe redovnic. Sodišče, ki ga je imenoval dikasterij za nauk vere pod vodstvom kardinala Victorja Manuela Fernandeza, nima povezav z drugimi vatikanskimi ustanovami.

Arsen in Leonardo Novak sta na predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Ljubljani zanikala krivdo za napad na ribniškega župana Sama Pogorelca in policistko. Pogorelc zahteva 60.000 evrov odškodnine, policistka pa 96.500 evrov, kar skupno znaša 156.000 evrov.

Na zagrebškem sodišču so štirje od osmih obtoženih v korupcijski aferi, ki vključuje tudi nekdanjega hrvaškega ministra za zdravstvo Vilija Beroša, priznali krivdo. V zameno za priznanje jim bodo izrekli milejše kazni. Postopek proti preostalim štirim obtoženim, vključno z Berošem, se bo nadaljeval ločeno.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je vložila skupinsko odškodninsko tožbo proti podjetju Gen-I zaradi domnevno neupravičenih podražitev električne energije. Tožba, ki je bila vložena na Okrožno sodišče v Ljubljani, zahteva skoraj 200 milijonov evrov odškodnine za oškodovane potrošnike.

Sodišče v Zagrebu je obsodilo šesterico ljudi, med katerimi je tudi Miljenko Pivac, solastnik največje hrvaške živilske družbe, zaradi subvencijske goljufije in ponarejanja listin. Pivac mora plačati 1,5 milijona evrov denarne kazni, poleg tega pa je obsojen še na zaporno kazen. Obsodbo je sporočilo Evropsko javno tožilstvo (EPPO).

Višje sodišče je razveljavilo zavrnilne sodbe v več tožbah proti avstrijskemu upravljalcu hidroelektrarn Verbund, ki so bile vložene zaradi posledic poplav novembra 2012. Sojenje se vrača na slovenjgraško sodišče, ki bo ponovno raziskovalo temelj tožb, vključno s tožbo Občine Dravograd.