APDEJT.si

Predstavnika romske skupnosti, Jožek Horvat Muc in Darko Rudaš, sta ostro obsodila nasilna dejanja in poudarila, da nasilje nima narodnosti. Jožek Horvat Muc je dejal, da mora celotna romska skupnost storiti vse, da se kriminalna dejanja posameznih Romov ustavijo.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.

Avstrijski parlament je potrdil poostreno zakonodajo o orožju, ki jo je vlada predlagala po junijskem strelskem napadu na šoli v Gradcu. Po novem bo starostna meja za nakup orožja znašala 21 oziroma 25 let, odvisno od tipa orožja. Spremembe se obetajo tudi na drugih področjih zakonodaje o orožju.

Sodni svet je izrazil zaskrbljenost in napovedal ustavno presojo zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja, znanega kot »sodniški trojček«. Opozorili so, da je postopek obravnave nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo.

Narodna skupščina Republike Srbske je potrdila novo vlado pod vodstvom premierja Sava Minića. Za izvolitev je glasovalo 50 poslancev. Pravni strokovnjaki menijo, da vlada ni zakonita, saj je Minića za mandatarja imenoval razrešeni predsednik te entitete.

Grški parlament je sprejel sporno reformo, ki omogoča zaposlenim v zasebnem sektorju, da v izjemnih primerih delajo do 13 ur na dan. Zakon, ki ga je predlagala konservativna vlada, je bil deležen ostrih kritik sindikatov in opozicijskih strank, poslanci pa so o njem razpravljali dva dni.

Švedska vlada je predlagala zakon, ki bi znižal starostno mejo za kazensko odgovornost s 15 na 13 let za najhujša kazniva dejanja. Predlog je odgovor na naraščajočo zaskrbljenost zaradi porasta kriminala, kjer so storilci pogosto mlajši od 15 let.

Reprezentativne delodajalske organizacije so izrazile močno nasprotovanje predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki sta ga v parlament vložili poslanski skupini Svobode in Levice. Delodajalci opozarjajo, da predlog zakona ogroža varnost na delovnem mestu.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sprožila preiskavo glede suma netransparentnosti, konflikta interesov in sistemskih nepravilnosti pri pripravi predloga zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Od državnega zbora zahteva podatke o strokovnjakih, ki so pomagali poslanki Sari Žibrat (Svoboda) in državni sekretarki Metki Paragi pri pripravi zakona. Preiskava sledi prijavi, ki opozarja na morebitne nepravilnosti.

Po napadu v Novem mestu pred tednom dni se razprave o zagotavljanju varnosti prenašajo v parlamentarne in vladne klopi. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v ponedeljek nagovorila Državni zbor. Odbori Državnega zbora bodo obravnavali predloge opozicije in koalicije, ministri pa bodo v četrtek razpravljali o Šutarjevem zakonu, ki vsebuje vladne ukrepe za izboljšanje varnosti.

Anže Lebinger v komentarju obravnava odziv na tragične dogodke v Novem mestu in kritično ocenjuje Šutarjev zakon. Po njegovem mnenju Golobova vlada s tem zakonom načrtno uvaja ustavno sporne ukrepe, ki so v predvolilnem času videti privlačni. Lebinger poudarja, da je pravna država pred volitvami obljubljala drugačno sliko.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Predsednik SDS Janez Janša je izrazil kritičnost do predlaganih vladnih ukrepov po tragičnem dogodku v Novem mestu. Janša je ukrepe označil za "butaste" in jih primerjal s situacijo po poplavah avgusta 2023, kjer naj bi po njegovih besedah sledile le velike besede brez konkretnih rezultatov. Prav tako je Janša kritiziral poimenovanje zakona po umrlem Novomeščanu, ocenjujoč to kot slab in nepieteten piar.

Poslanci SDS so bojkotirali izredno sejo državnega zbora, na kateri je predsednica Nataša Pirc Musar nagovorila poslance o dogodkih v Novem mestu. V SDS so kot razlog navedli, da po nagovoru ni bila predvidena razprava, kar so označili za avtokratski pristop.

Informacijski pooblaščenec ponovno ocenjuje predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, ki je v obravnavi v državnem zboru, kot neustrezen. Po njihovem mnenju centralizirana obdelava vseh zdravstvenih podatkov državljanov Slovenije povečuje tveganje za varnost podatkov in njihovo zlorabo.

Državni zbor je po nujnem postopku sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, imenovan tudi Šutarjev zakon. Zakon prinaša spremembe na področjih kazenske, sodne in socialne zakonodaje, vključno z možnostjo vstopa v stanovanje brez odredbe, daljšim priporom in zaostrenimi kaznimi.

Nemška vlada je sprejela predlog zakona, ki zaostruje kazni za storilce nasilja v družini. Predlog med drugim določa, da bodo morali storilci nositi elektronske zapestnice na gležnjih. Zakon mora potrditi še parlament.

Hrvaška uvaja strožje kazni za črne gradnje, ki bodo po novem obravnavane kot kaznivo dejanje. Predvidene so tudi poenostavitve postopkov za enostavnejše gradnje in okrepljen nadzor nad gradbeništvom.

Ustavno sodišče je z večino glasov razveljavilo del zakona o nepremičninskem posredovanju, ki je omejeval višino provizij pri prodaji ali oddaji stanovanjskih hiš in stanovanj fizičnim osebam. Ta odločitev sledi že prejšnji razveljavitvi omejitve pri poslih.

V Sloveniji se je začelo zbiranje podpisov za dve referendumski in dve zakonodajni pobudi. Pobudniki referendumov o urejanju trga dela in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja morajo do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov. Zakonodajne pobude se nanašajo na popravo krivic upokojencem in odpravo.

Državni zbor je po vetu državnega sveta ponovno potrdil zakon o gostinstvu s 52 glasovi za in 31 proti. Zakon ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin, pri čemer omejuje kratkoročno oddajanje stanovanj na 60 dni. Koalicija je prepričana o potrebi po regulaciji kratkotrajnega oddajanja.

Pobudniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pod vodstvom Aleša Primca in Milene Miklavčič, so v državni zbor vložili zahtevo za razpis referenduma. Zahtevo so podprli s 46.245 podpisi volivcev. Pobudniki si želijo, da bi bil referendum izveden hkrati z volitvami v državni zbor.

V državnem zboru se je začela druga obravnava svežnja zakonov o reformi pravosodja, ki predvideva uvedbo enotnega prvostopenjskega sodnika in ukinitev okrajnih sodišč. Medtem ko koalicija podpira reformo, opozicija meni, da je zakonodajni sveženj pomanjkljiv in poziva k umiku iz zakonodajnega postopka. Po mnenju n1info.si so se branilci statusa quo v sodstvu že odzvali na predlagane spremembe.

Članki obravnavajo problematiko izselitve najemnikov v Sloveniji, ki ne plačujejo najemnine ali uničujejo stanovanje. Opisujejo pravni postopek, ki ga mora lastnik nepremičnine izvesti, od opomina do izvršbe, ter zakonske določbe, ki urejajo to področje. Poudarek je na situacijah, ko najemnik, še posebej z otrokom, noče zapustiti stanovanja, kar lastnikom povzroča obup.

Ustavno sodišče je odločilo, da zgolj strinjanje voznika z rezultatom alkotesta ni dovolj za dokazovanje prekrška in je v neskladju z ustavo. Kljub temu neustavni del zakona zaenkrat ostaja v veljavi zaradi varnosti. Državni zbor ima eno leto časa za odpravo protiustavnosti, kar bo morda zahtevalo tudi nove nabave.

Delodajalci so se odločili za bojkot petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi nestrinjanja s predlogom zakona o božičnici. Sindikati so nasprotovali preklicu seje, kar pomeni, da ESS ne bo sklepčen. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti znotraj sveta, dokler ne dobijo odgovorov glede zakona o božičnici.

Premier Robert Golob je po potrditvi Šutarjevega zakona v državnem zboru poudaril, da je to pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji. Dejal je, da je dolžnost države zaščititi žrtve in ne nasilnežev, ter dodal, da je varnost točka, kjer se strinjajo vsi, ne glede na politično usmeritev.

Italijanski spodnji dom parlamenta je soglasno sprejel zakon, ki definira vsak spolni odnos brez svobodne in dejanske privolitve kot posilstvo. Predlog mora potrditi še senat, a se pričakuje, da bo sprejet brez težav. Sprejetje zakona predstavlja pomemben korak naprej za Italijo.

Inšpektorat RS za delo je pozval delodajalce k pravočasnemu izplačilu božičnic v skladu z zakonom o pravici do zimskega regresa, ki je začel veljati. Napovedali so tudi nadzor nad izplačili, za kršitve pa so predvidene kazni.

Vlada je na seznam prepovedanih drog dodala 22 novih psihoaktivnih snovi, odkritih pri policijskem delu in sistemu zgodnjega opozarjanja. Prav tako so na seznam uvrstili tri nove kanabinoide naravnega izvora.

Na Češkem bo s 1. januarjem 2026 začel veljati zakon, ki kriminalizira ustanavljanje, podpiranje in promoviranje komunističnih gibanj. Ta stroga zakonodaja, ki jo uvaja Češka, komunistično ideologijo pravno izenačuje z nacizmom. Predvidene so zaporne kazni od enega do pet let, v hujših primerih pa celo do deset let.

Delodajalci se niso odločili za veto na zakon o obvezni božičnici prek državnega sveta, vendar bodo nekatere člene zakona izpodbijali na ustavnem sodišču. Predlagali bodo tudi začasno zadržanje zakona, pri čemer se bodo sklicevali na načelo svobodne gospodarske pobude.

Profesorji kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti so izrazili resne pomisleke glede predlaganega Šutarjevega zakona. Ocenjujejo, da je večina predlaganih sprememb v kazenskopravni zakonodaji nepremišljenih, nekatere pa so celo ustavno sporne. Državnemu zboru predlagajo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejme.

Državni svet je izglasoval veto na zakon o splošnem upravnem postopku in novelo zakona o gozdovih. Na ministrstvu za javno upravo obžalujejo odločitev glede zakona o splošnem upravnem postopku. Državni svet je odložilni veto na novelo zakona o gozdovih utemeljil z nestrinjanjem glede večjega obsega sankcioniranj, ki po njihovem mnenju ni ustrezno utemeljen in prinaša velike posledice za lastnike gozdov. Državni zbor bo moral zdaj ponovno odločati o obeh zakonih.

S sprejetjem novega zakona o medijih je slovenski medijski prostor doživel obsežnejšo prenovo zakonodaje po več kot 20 letih. Nov zakon uvaja obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev ter nove finančne sheme za digitalizacijo tiskanih medijev in krepitev digitalnih medijev.

Portugalski parlament je s podporo vladnega bloka in skrajne desnice sprejel reformo zakona o priseljevanju, ki uvaja strožje pogoje za vstop v državo. Spremembe zakona so bile prvotno zavrnjene s strani ustavnega sodišča zaradi omejevanja združevanja družin. Cilj nove zakonodaje je omejiti priseljevanje.

Odbor Državnega zbora za zdravstvo je predlagal, da se referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razpiše za 23. november. Predlog odloka o razpisu referenduma je bil poslan v obravnavo Državnemu zboru, ki bo o tem odločal na petkovi izredni seji. Roki za volilna opravila naj bi začeli teči 21. oktobra.

Državni zbor je sklical izredno sejo, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki so jo vložili poslanci NSi in SDS. Razpravi naj bi namenili več kot 14 ur.

Ukom je pojasnil, da so bila izplačila varnostnikom premierja Roberta Goloba skladna z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Kljub temu je bil zoper vodjo službe za varovanje uveden postopek o prekršku zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje, globa pa je bila že poravnana. Vlada je ob očitkih o negospodarnosti izplačil zagotovila, da so izplačila skladna z zakonodajo.

Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je zavrnil pozive k ustavitvi zakonodajnega postopka za sprejem t. i. sodniškega četverčka. Poudaril je, da sodstvo nujno potrebuje reformo, ki bo zagotovila enovitega in mobilnega sodnika, izenačene obremenitve med sodniki in sodišči ter dvig starostne omejitve za vrhovne sodnike. Po njegovem mnenju je reforma potrebna čim prej, s 1. januarjem 2027.

Po večmesečni politični krizi je parlament Republike Srbske v soboto razveljavil ustavno sporne zakone, ki jih je sprejel po februarski obsodbi tedanjega predsednika entitete Milorada Dodika. Poleg tega je bil imenovan začasni predsednik entitete. ZDA so pozdravile poteze Banjaluke, medtem ko se v Sarajevu niso odzvali.

Ministrstvo za pravosodje je ponovno sprožilo javno razpravo o predlogu zakona, ki naj bi ščitil pred SLAPP tožbami (strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja). Dopolnjen predlog, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, natančneje določa upravičence in zaščitne ukrepe, novosti pa se nanašajo tudi na enotno kontaktno točko. Zakon naj bi zaščitil posameznike pred neutemeljenimi tožbami, katerih cilj je utišati kritično javnost.

V opoziciji so se odzvali na predlog Šutarjevega zakona, ki ga je sprejela vlada. Janez Janša, predsednik SDS, je zakon označil za "dvojni fašizem", če bi mu bil predlagan. Jernej Vrtovec, predsednik NSi, pa je na omrežju X izrazil zanimanje, kako bodo načrti iz Golobovega kazenskega zakonika implementirani.

Premier Robert Golob je na seji Državnega zbora, posvečeni varnostnim razmeram v jugovzhodni Sloveniji, napovedal množični poziv za predajo nezakonitega orožja. Ocenil je, da vlada s Šutarjevim zakonom že odgovarja na te razmere.

NSi in Demokrati bodo pri odločanju o podpori Šutarjevemu zakonu sledili mnenju županov jugovzhodne Slovenije. Varuh človekovih pravic poudarja, da morajo biti ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, natančno opredeljeni, utemeljeni in sorazmerni. Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja podpirajo Šutarjev zakon, vendar opozarjajo, da bi morali ukrepi veljati za nedoločen čas. Predstavniki Romov pa načeloma ne nasprotujejo predlogu zakona, a svarijo pred možno neustavnostjo nekaterih ukrepov in prestrogimi ukrepi glede socialnih pomoči.

Koalicijske stranke v Sloveniji so pripravile paket šestih zakonov, ki uvaja pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. S tem želijo vzpostaviti minimalni higienski standard in povečati zaupanje v državne institucije.

Več nevladnih organizacij je na novinarski konferenci opozorilo na sporne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona in pozvalo poslance k njegovi zavrnitvi. Organizacije so vladi predale tudi peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.

Slovenska vlada je na seji v Vipavi obravnavala predlog Zakona o vinu, ki naj bi vinogradnikom in vinarjem prinesel birokratske olajšave. Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci pojasnil, da bo ministrski zbor o zakonskem predlogu ponovno razpravljal prihodnji teden.

Slovenska zakonodaja natančno določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pasje ute. Lastniki psov, ki ne upoštevajo predpisanih standardov, lahko pričakujejo visoke globe.

Odbor Državnega zbora za notranje zadeve je sprejel predlog novele zakona o splošnem upravnem postopku. Predlog zakona prinaša administrativne razbremenitve, vzpostavlja pravne podlage za večjo digitalizacijo in širi možnost elektronskega vročanja dokumentov. Koalicija je izrazila podporo zakonu.