APDEJT.si

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

V Safari Parku Dvůr Králové nad Labem na Češkem so zabeležili prvi uspešen odgoj volavk črnih v živalskem vrtu na svetu. Izlegla so se tri mladiči, a je eden poginil. Zaradi mrzlih noči so jih morali preseliti iz zunanje voliere v notranje prostore.

Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.

Organizacija Center for Whale Research, ki od sedemdesetih let prejšnjega stoletja spremlja južne orke, je sporočila, da pogrešajo mladiča v enem od treh tropov, domnevajo pa, da je mrtev. Sledili so tropu J v kanalu Swanson, ki poteka skozi zaliv Britanske Kolumbije.

Prekomerni turizem in gost pomorski promet v Sredozemlju prispevata k naraščajočemu onesnaženju v grških vodah. Grški znanstveniki so na morsko dno namestili na tisoče školjk, da bi lažje zaznali mikroplastiko. Ta metoda naj bi pomagala pri spremljanju in razumevanju širjenja mikroplastike v morju.

Strokovnjaki so nadalje zmanjšali območja, ki pridejo v poštev za končno odlagališče jedrskih odpadkov v Nemčiji. Po zadnjih ocenah je primernih le še 25 odstotkov prvotne površine. Velika območja na severu Nemčije so še vedno v igri, medtem ko je na jugu primernih le nekaj manjših območij.

V Evropi se zaradi napada insektov pospešeno sušijo drevesa. Študija, pri kateri je sodelovala tudi Švicarska zvezna raziskovalna ustanova za gozd, sneg in krajino (WSL), je pokazala, da so ogrožene tudi drevesne vrste, ki so veljale za odporne, kot sta navadni bor in bela jelka. To odpira vprašanja o njihovi prihodnji primernosti.

Bill Gates, znan financer in zagovornik boja proti podnebnim spremembam, je pred pomembnimi pogovori ZN objavil sporočilo, v katerem omilil svojo dolgoletno retoriko o podnebnih spremembah kot apokaliptični grožnji. V dokumentu "Tri težke resnice o podnebju" priznava, da podnebne spremembe niso tako neizbežne, kot je trdil prej. Ta preobrat je sprožil različne odzive, od Trumpove razglasitve zmage nad "prevaro o podnebnih spremembah" do kritik, da Gates nima strokovnega znanja o podnebni znanosti.

Donald Trump je izjavil, da je zmagal v "vojni proti prevari o podnebnih spremembah", potem ko je Bill Gates izrazil mnenje, da globalno segrevanje ne bo povzročilo izginotja človeštva. Trump je to interpretiral kot potrditev svojih stališč o podnebnih spremembah. Gates je pred tem pozval k manj katastrofičnemu pogledu na podnebne spremembe.

Univerza za Bodenkultur (Boku) na Dunaju je izdelala študijo o habitatu in konfliktnem potencialu volkov v Avstriji. Študija obravnava razprave o volkovih, pri čemer nekateri želijo ohraniti njihov življenjski prostor, drugi pa so zaskrbljeni zaradi varnosti ljudi in domačih živali. Namen študije je zagotoviti podlago za manj čustveno debato o prisotnosti volkov v državi.

V ukrajinski černobilski izključitveni coni so odkrili več psov z nenavadno modro obarvano dlako. Organizacija "Dogs of Chernobyl" in drugi zaščitniki živali ugibajo o vzroku te nenavadne barve. Domnevajo, da bi lahko bila povezana z izpostavljenostjo kemikalijam ali radiaciji v kontaminiranem območju, skoraj 40 let po jedrski katastrofi.

Italija se sooča z resno grožnjo izgube obalnega območja zaradi podnebnih sprememb. Po poročilih naj bi država do leta 2050 izgubila do 20 odstotkov svojih plaž, do leta 2100 pa kar 40 odstotkov. Najbolj ogrožene so obale severnega Jadrana in Sardinije, poleg tega pa je ogroženih tudi 10 odstotkov kmetijskih zemljišč. Vzrok za izginjanje plaž je dvig morske gladine, poplave in erozija tal.

V bližini jedrske elektrarne v Černobilu so opazili več psov z nenavadno modro obarvano dlako, kar je presenetilo ekipe, ki skrbijo za živali na tem območju. Strokovnjaki preučujejo vzroke za to nenavadno pojavnost v izključenem območju.

V Delhiju so izvedli prvi poskus obsevanja oblakov, da bi spodbudili umetni dež in zmanjšali onesnaženost zraka. Poskusno obsevanje je potekalo v predelih Burari in Karol Bagh. Zjutraj je bila kakovost zraka v glavnem mestu 'zelo slaba' z indeksom kakovosti zraka (AQI) 305, prisotna pa sta bila tudi meglica in oblačno nebo.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v Chemnitzu podelil nemško okoljsko nagrado, ki je ena najvišje dotiranih okoljskih nagrad v državi. Letos sta bila nagrajena inovativni postopek pocinkanja in raziskave o podnebnem sistemu. Steinmeier je ob tem poudaril, da ne smemo zanemariti podnebja.

V Nemčiji so z nadzorovano eksplozijo odstranili nekdanjo najmočnejšo jedrsko elektrarno v državi, »Gundremmingen«. Pri tem so porušili 160-metrske hladilne stolpe.

V Delhiju so uspešno izvedli poskusno sejanje oblakov nad Burarijem, kar predstavlja pomemben korak v boju proti onesnaženosti zraka. Glavna ministrica Rekha Gupta je napovedala, da so priprave za sprožitev umetnega dežja s pomočjo sejanja oblakov zaključene, prva operacija pa naj bi bila izvedena 29. oktobra.

Rekorden vročinski val leta 2023 je skoraj izbrisal dve vrsti koral, ki sta zgodovinsko služili kot hrbtenica floridskih grebenov. Raziskovalci so v novi študiji ugotovili, da sta elkhorn in staghorn koralni vrsti, ki sta nekoč prekrivali floridske grebene, zdaj 'funkcionalno izumrli' v regiji zaradi rekordnih temperatur oceanov. Te ključne korale, ki gradijo grebene, so bile uničene zaradi morskega vročinskega vala na Floridi.

Glede na novo študijo Univerze Rutgers, objavljeno v reviji "Nature", se je svetovna gladina morja med letoma 1900 in 2020 dvignila precej hitreje kot v kateremkoli drugem obdobju v zadnjih 4.000 letih. Raziskava poudarja jasen vzrok za pospešeno dviganje morske gladine, ki presega naravne spremembe.

V Wisconsinu je Microsoft opustil načrte za gradnjo podatkovnega centra zaradi močnega nasprotovanja lokalne skupnosti. Medtem pa v Združenih državah Amerike dobiva zagon teorija zarote, da so letalski kondenzacijski sledovi ('contrails') v resnici 'chemtrails', ki vsebujejo strupene snovi. Ta teorija pridobiva podporo tudi v zvezni vladi pod vodstvom Donalda Trumpa.

Raziskava indonezijskega Nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega sveta (BRIN) je razkrila prisotnost mikroplastike v deževnici v Džakarti. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko ta onesnaženost škoduje okolju in zdravju ljudi ter pozivajo k zmanjšanju uporabe plastike za enkratno uporabo.

Različni viri poročajo o vročih temah, povezanih z zdravjem in okoljem. Brownstone Institute poroča o polemiki glede študije, ki primerja zdravje cepljenih in necepljenih otrok, ki jo je sprožila objava v ameriškem senatu. Hkrati se pojavljajo teorije zarote, povezane z "chemtrails" in vplivom na zdravje ljudi, celo v vladnih krogih. FDA je predstavila pospešene postopke pregleda zdravil, ki podpirajo "nacionalne interese" ZDA. Poleg tega je bila izpostavljena strategija Donalda Trumpa, ki je podnebne spremembe označil za "zeleno novo prevaro", kar vpliva na zaupanje v okoljsko politiko. Na globalni ravni se pojavljajo kritike o tem, kako Bill Gates in njegovi partnerji spreminjajo globalno zdravje v profitni posel.

Svetovni gospodarski forum (WEF) je objavil poročilo, ki izpostavlja deset obetavnih tehnologij, ki bi lahko pripomogle k reševanju podnebnih sprememb. Med njimi so zeleni amonijak, zeleni beton, ki zmanjšuje emisije cementa do 90 % s pomočjo zajemanja ogljika in recikliranih industrijskih materialov, ter precizna fermentacija. Jeremy Jurgens iz WEF je poudaril, da so te tehnologije že na voljo in jih je mogoče uporabiti za zagotavljanje rešitev.

Tropski deževni gozdovi v Avstraliji so prvi, ki zaradi globalnega segrevanja dokazano sproščajo več ogljikovega dioksida (CO2), kot ga absorbirajo. Raziskovalci ugotavljajo, da so ti gozdovi, ki so bili nekoč pomembni shranjevalci CO2, zdaj zaradi vročine, suše in ciklonov postali vir emisij. Zmanjšuje se tudi sposobnost shranjevanja CO2 v drugih pragozdovih, kar vzbuja zaskrbljenost.

Svetovna meteorološka organizacija (SMO) je poročala, da je koncentracija ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju lani dosegla najvišjo raven v zgodovini merjenj, kar pospešuje globalno segrevanje in ekstremne vremenske pojave. Vzporedno s tem je študija pokazala, da so se avstralski tropski deževni gozdovi zaradi naraščajočih temperatur, suhega zraka in suš, povezanih s podnebnimi spremembami, prelevili v neto vir ogljikovega dioksida.

Znanstveniki v ZDA so v vodah okoli otoka San Juan v zvezni državi Washington namestili podvodne optične kable, da bi spremljali in s tem zaščitili ogrožene orke. Tehnologija se je že izkazala pri kitih grbavcih, orke pa predstavljajo večji izziv.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Agencija za varstvo okolja (EPA) je zmanjšala sredstva, ki bi lahko pomagala poplavljeni aljaški vasi. Hkrati pa se v ZDA soočajo z ekstremnimi vremenskimi razmerami, vključno z močnim deževjem v Kaliforniji, sneženjem v Montani, Idahu in Wyomingu ter tropskim neurjem v Južni Karolini. V Alžiriji pa se spopadajo z visokimi temperaturami nad 40 stopinj Celzija. Poleg tega je Trumpova administracija zmanjšala število zaposlenih v Agenciji za kibernetsko varnost in infrastrukturo (CISA), ki je bila kritizirana zaradi vloge v cenzuri v času Bidenove administracije.

Več kot 160 klimatskih znanstvenikov iz 23 držav opozarja, da se Zemlja zaradi močnega segrevanja hitro približuje katastrofalnim in nepopravljivim prelomnim točkam. Opozarjajo, da se hitro približujemo točkam preloma zemeljskega sistema, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za ljudi in naš planet. Številne prelomne točke, kot sta izumiranje koral in slabljenje morskih tokov, so že dosežene ali pa so zelo blizu.

Japonski znanstveniki so odkrili, da se voda v nanoskopskih prostorih lahko obnaša kot tekočina in trdnina hkrati. Medtem je v Črni gori Aleksandar Nišavić, direktor Vodovoda, opozoril, da je fizična oseba leta upravljala ustave na Marezi, kar so sedaj začeli popravljati. Poleg tega pa je voda z okusi postala priljubljen trend na družbenih omrežjih, saj pomaga pri hidraciji in zmanjšuje željo po sladkem.

Številne vrste divjih opraševalcev, vključno s čebelami in metulji, se v Evropi soočajo z naraščajočimi grožnjami zaradi izgube habitatov, podnebnih sprememb in onesnaževanja. Število ogroženih vrst divjih čebel se je v zadnjem desetletju podvojilo, prav tako pa se povečuje število ogroženih vrst metuljev. IUCN opozarja, da je preživetje teh ključnih opraševalcev močno ogroženo.

Drakeov preliv, vodni predel med južnim vrhom Južne Amerike in Antarktiko, je prizadel potres z magnitudo 7,6. Ameriški geološki zavod je sporočil, da je bil potres na globini 10 km. Oblasti so po nekaj več kot eni uri preklicale opozorila pred cunamijem.

Kraljeva švedska akademija znanosti je podelila Nobelovo nagrado za kemijo znanstvenikom Susumu Kitagawi, Ričardu Robsonu in Omaru M. Jagiju iz Japonske, Avstralije in Združenih držav Amerike. Nagrado so prejeli za razvoj "kovinsko-organskih ogrodij". Eden od nagrajencev, Robson, je povezan z Univerzo v Melbournu v Avstraliji.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za književnost leta 2025. Švedska akademija je razglasila dobitnika, kar pomeni, da je po Imreju Kertészu ponovno madžarski avtor prejel to prestižno nagrado.

Nobelovo nagrado za kemijo leta 2025 so prejeli Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi za razvoj kovinsko-organskih struktur (MOF). Te strukture imajo potencialno široko uporabo, vključno z zajemanjem ogljikovega dioksida, shranjevanjem energije in pridobivanjem vode iz zraka, celo v puščavskih razmerah. Gre za kemijsko strukturo, ki lahko ujame CO2 in ima ogromen potencial ter prinaša doslej nepredvidene možnosti. Znanstveniki raziskujejo kovinsko-organska ogrodja, ki omogočajo filtriranje vode iz puščavskega zraka.

Po mirnem vrhuncu sezone orkanov meteorologi pozorno spremljajo nov razvoj dogodkov v Atlantskem bazenu. Medtem so znanstveniki ugotovili, da podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, povečujejo škodljivost ekstremnih vremenskih dogodkov. V preteklem tednu so poročali o vplivih podnebnih sprememb, vključno s taljenjem švedskih ledenikov.

Državni urad za naravo, okolje in podnebje v Nemčiji poziva javnost, da prispeva k raziskavam volkov s posredovanjem fotografij volčjih iztrebkov. Urad išče posnetke iztrebkov, ki vsebujejo dlake, kosti in so dolgi približno 20 centimetrov, da bi lažje identificirali živali.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je izjavil, da bo Iran zaradi prekomerne urbanizacije, pomanjkanja vode in nevarnosti posedanja tal moral preseliti glavno mesto iz Teherana na jug države. Teheran, ki šteje več kot 10 milijonov prebivalcev, porabi skoraj četrtino celotne iranske porabe vode. Selitev naj bi bila nujna zaradi vse resnejših ekoloških problemov.

Nova študija je pokazala, da so najhujši in najdražji požari na svetu danes štirikrat pogostejši kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Raziskovalci to pripisujejo podnebnim spremembam, ki jih povzroča človek, in dejstvu, da se ljudje naseljujejo bližje divjini. Študija, objavljena v reviji Science, analizira globalne požare.

V starosti 91 let je umrla svetovno znana primatologinja Jane Goodall. Njena smrt je bila posledica naravnih vzrokov. Goodallova je svoje življenje posvetila raziskovanju, zaščiti in zagovorništvu velikih opic.

Palme v Afriki, ki uspevajo v različnih okoljih od puščav do deževnih gozdov, se soočajo z upadom. Centralna Afrika ima največjo raznolikost s 52 vrstami, zahodna Afrika 38 in vzhodna Afrika 18. Botaniki so oblikovali vseafriško mrežo za preučevanje, zaščito in ohranjanje edinstvenih in redkih afriških palm, ki imajo ključno vlogo v prehrani, kulturi in preživetju lokalnega prebivalstva.

Znanstveniki opozarjajo, da krčenje gozdov in podnebne spremembe v Amazoniji slabijo tako imenovane 'leteče reke', nevidne tokove vlage, ki prenašajo dež od Atlantskega oceana proti zahodu. Zaradi tega se suše v državah, kot so Peru, Ekvador in Kolumbija, povečujejo, kar povzroča uničenje pridelkov, požare in težave pri delovanju hidroelektrarn. Oslabitev teh 'letečih rek' resno vpliva na vodni cikel Južne Amerike.

Po poročilih se oceani še naprej segrevajo, pri čemer so temperature morske površine v zadnjem letu dosegle rekordne vrednosti. Še posebej izrazito je to segrevanje v Baltskem morju, opazno pa je tudi v Severnem morju. Opažanja segrevanja oceanov potekajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, zadnje leto pa je prineslo nove rekordne vrednosti.

Zemlja je v zadnjih dvajsetih letih postala temnejša, saj odbija manj sončne svetlobe. Ta trend je posebej opazen na severni polobli. Razlogi za to so številni, med drugim taljenje morskega ledu in zmanjšanje okoljevarstvenih ukrepov. Raziskava, ki jo je izvedla NASA, temelji na analizi satelitskih podatkov in ugotavlja, da se je odbojnost Zemlje zmanjšala med letoma 2001 in 2024.

Članek na Skeptical Science poroča o razpravi glede geo-inženiringa, pri čemer se avtor opira na svoje prejšnje objave in prispevek v New York Timesu. Medtem pa članki na ClickOnDetroit in KSTP obravnavajo možnost kompenzacije ogljičnega odtisa, ki ga povzročajo letalska potovanja. Potniki lahko ob nakupu letalske karte plačajo dodaten znesek za "offset", ki naj bi zmanjšal onesnaževanje okolja drugje. Vendar pa se poraja vprašanje, ali so takšne kompenzacije resnično učinkovite.

UNESCO je razglasila 26 novih biosfernih rezervatov po svetu. Med njimi je indonezijsko otočje, ki gosti tri četrtine vseh koralnih vrst na Zemlji, ter del islandske obale, kjer živi 70 % islandske populacije ptic.

Znanstveniki opozarjajo, da je človeštvo prestopilo že sedem od devetih planetarnih meja, ki prispevajo k stabilnosti, podpori življenja in odpornosti Zemlje. Ocenjujejo, da človeštvo tvega stabilnost Zemljinih sistemov za ohranjanje življenja, saj je bila presežena še ena ključna planetarna meja – kislost oceanov. Kljub zaskrbljujočim ugotovitvam pa obstaja tudi upanje.

Koalicija neprofitnih organizacij, ki jo vodi nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, je predstavila sistem Climate TRACE, ki s pomočjo satelitske tehnologije in umetne inteligence sledi onesnaževanju s sajami. Sistem omogoča natančno spremljanje izvora in gibanja nevarnih delcev v zraku, kar bo ljudem omogočilo spremljanje onesnaženosti v svojih soseskah. Cilj je izboljšati kakovost zraka in zaščititi zdravje ljudi. Sistem bo sprva na voljo v Združenih državah Amerike.

Na sušnem severnem delu Kitajske delavci obrezujejo grmovnice goji jagod, ki rastejo v senci tisočih sončnih panelov. Elektrarna z močjo 1 gigavata v severozahodni regiji Ningxia je del omrežja, ki se razprostira po severni in zahodni Kitajski in s senco sončnih panelov poskuša zaustaviti širjenje puščav.

Študija razkriva, da se reka Ganges v Indiji sooča z zaskrbljujočim trendom zmanjševanja vodostaja. Zmanjšanje pretoka med letoma 1991 in 2020 je brez primere v zadnjem tisočletju, kar ogroža preskrbo z vodo in hrano za več kot 600 milijonov ljudi, ki so odvisni od te življenjsko pomembne reke.