APDEJT.si

Univerza v Potsdamu je potrdila začetni sum glede doktorske disertacije poslanke CDU Saskie Ludwig, ki naj bi vsebovala neoznačene prevzete tekstovne pasaže. Preiskava doktorata, ki bi lahko trajala več mesecev, se je začela potem, ko se je Ludwigova, sama velika kritičarka podobnih obtožb plagiatorstva proti kandidatki za sodnico Brosius-Gersdorf, tudi sama znašla pod drobnogledom. Vzporedno se je pojavila tudi analiza retoričnega trenerja Michaela Ehlersa o komunikacijskih šibkostih in prednostih Friedricha Merza kot potencialnega kanclerja.

Političarka CDU Ludwig se je na Madžarskem udeležila srečanja, ki velja za 'kadrovsko kovačnico' vlade desničarskega populista Orbana, kjer se je srečala s šefinjo AfD, Alice Weidel. Srečanje je sprožilo odziv Unije, ki se je distancirala od političarke CDU.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.

Izvolitev ustavnih sodnikov v Nemčiji se je zapletla, kar je sprožilo kritike, da so se 'kartelne stranke' – CDU in SPD – polastile najvišjega sodišča. AfD, kot druga najmočnejša frakcija, naj ne bi imela pravice predlagati kandidatov, kar je sprožilo vprašanja o legitimnosti postopka. Kljub neuspešni izvolitvi in tesni večini črno-rdeče koalicije v Bundestagu, kancler Friedrich Merz (CDU) ne namerava strogo uveljavljati frakcijske discipline, ampak bo poslancem pustil proste roke pri glasovanju.

Nemčijo pretresa polemika glede imenovanja novih ustavnih sodnikov, pri čemer se osrednje vprašanje vrti okoli kandidatke SPD Frauke Brosius-Gersdorf. Razprava se giblje med tem, ali naj SPD umakne svojo kandidatko ali pa naj unija potrdi njeno imenovanje. Hkrati pa se je odprlo vprašanje vloge AfD, saj kot druga najmočnejša stranka v Bundestagu nima pravice predlagati kandidatov za ustavne sodnike. Ta situacija poudarja domnevne slabosti nemške demokracije, kjer sodnike imenuje Bundestag po predlogu iz volilnega odbora.

Nemško vlado je razdelil spor med SPD in Unijo glede izobešanja mavrične zastave pred finančnim ministrstvom, na vprašanje AfD pa se je vlada odzvala z nepoznavanjem, čeprav obstajajo jasne smernice. Notranje ministrstvo je že pred časom objavilo ekskluzivne informacije o tem. Medtem pa se je predsednik CDU, Friedrich Merz, moral spopasti z izzivom, kako zaščititi Unijo pred vzponom AfD, kar je sprožilo vprašanja o njegovi sposobnosti po debaklu pri volitvah sodnikov. Poleg tega je kancler 90 minut odgovarjal na vprašanja o svoji vladi, kjer je kljub nekaterim pozitivnim točkam njegova bilanca poslabšala ena sama šibkost.

Komunalne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji so potekale v senci pričakovanj glede uspeha AfD, ki je skoraj potrojila svoj rezultat. CDU in SPD se dogovarjata o podpori skupnim kandidatom v drugem krogu županskih volitev proti kandidatom AfD. Strankarski vrhovi analizirajo rezultate volitev in iščejo odgovore na porast podpore AfD.

Po burnem intervjuju z vodjo AfD Alice Weidel so se v ARD odločili za prilagoditev varnostnega koncepta. Kljub incidentu, ki je povzročil prekinitev in kritike, bodo pogovori še naprej potekali na prostem. Incident je sprožil tudi val kritik in teorij zarote, med drugim je bil označen kot 'simbol bankrota nemške levice'. Analitiki in kolumnisti, kot je Jan Fleischhauer, poudarjajo različne interpretacije dogodka in politično razsežnost motenj. Vse to kaže na napete odnose v nemški politični krajini.

Odbor stranke AfD v zvezni deželi Mecklenburg-Pomeranija je za svojega glavnega kandidata na prihajajočih deželnih volitvah izbral Enrica Schulta, s čimer je dolgoletni tiskovni predstavnik stranke Leif-Erik Holm izpadel iz boja. Schult, 46-letni poslanec deželnega zbora in sopredsednik AfD v Mecklenburg-Pomeraniji, je nedavno kandidiral tudi za župana okraja Mecklenburgische Seenplatte. Ta odločitev odbora je rezultat dolgotrajnega boja za oblast, ki se je začel že na junijskem kongresu stranke. Uradna potrditev Schulta kot glavnega kandidata pa še ni dokončna.

Med t.i. "poletnim intervjujem" nemške televizije ARD z vodjo skrajno desne stranke AfD, Alice Weidel, so protestniki prekinili snemanje v vladni četrti Berlina. Kljub temu, da je na tem območju demonstriranje dovoljeno le po predhodni prijavi, se protestniki niso držali pravil. Berlinska policija je napovedala preiskavo dogodka in pojasnila, zakaj njihovi kolegi niso posredovali. ARD je glede incidenta v stiku s policijo, medtem ko potekajo razprave o tem, zakaj oddajatelj ni našel boljše rešitve, kot nadaljevanje pogovora v hrupnem okolju. Politik AfD zahteva ponovitev pogovora.

Vodja AfD Alice Weidel se je odzvala na motnje med poletnim intervjujem ARD, njen tiskovni predstavnik pa je izjavil, da incident ni potekal po načrtih. Berlinska policija je po dogodku sprožila dva postopka. Po mnenju medija WELT naj bi aktivistična skupina 'Center za politično lepoto', ki je motila intervju, s svojo akcijo dosegla nasprotni učinek, saj je kaotično okolje Weidelovi koristilo in poudarilo vprašanje, kaj se lahko javna radiotelevizija iz tega nauči.

Skupina »Zentrum für Politische Schönheit« (ZPS) je razkrila, da je motila ARD-jev poletni intervju z Alice Weidel, pri čemer se je pojavilo vprašanje, kako je skupina vedela za termin snemanja. Medtem ko je ZPS svoje delovanje označil za politično umetnost, je to sprožilo razpravo o meji med umetnostjo in aktivizmom. Poleg tega je bila v incident vpletena tudi neimenovana nemška glasbena legenda, ki je pred svojim nastopom v Regensburgu izrazila ogorčenje nad Alice Weidel in delovanjem AfD.

Poslanka skrajno desne stranke AfD, Elena Aschaffenburg Storm iz Spodnje Frankonije, se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Obtožena je objave videoposnetka, na katerem moški izvaja Hitlerjev pozdrav. Proces se začenja po tem, ko je poslanka vložila ugovor na izrečen kazenski nalog.

Med ARD-jevim "poletnim intervjujem" z vodjo AfD, Alice Weidel, so demonstranti z glasno glasbo, piščalkami in vzkliki poskušali prekiniti dogajanje. ARD je izrazil obžalovanje, da je bil intervju delno težko razumljiv, in napovedal, da bo v prihodnje sprejel preventivne ukrepe. Vzporedno s tem je vodja Zelenih, Ricarda Brantner, v svojem poletnem intervjuju za ZDF kritizirala podnebno politiko kanclerja Merza in vladi očitala "korak nazaj pri varovanju podnebja", pri čemer je CDU označila za "dejavnik tveganja" v sedanji vladni koaliciji.

Nemčijo pretresa kritika na račun politične usmeritve stranke CDU, ki naj bi se pod vodstvom Angele Merkel premaknila v levo-zeleno smer, kar naj bi prebivalstvo pognalo v "zeleno-levo blaznost". To naj bi otežilo pričakovanje, da se bodo volivci in stranka odvrnili od te usmeritve. Istočasno se dogajajo spektakularni prestopi občinskih politikov iz CDU v stranko AfD. Primer je Hendrik Köhn iz Veltena v Brandenburgu, kar kaže na širši trend po vsej državi.

V evropski javnosti narašča zaskrbljenost zaradi hitrega oboroževanja Nemčije. Živa so še močna sečanja na tragično evropsko zgodovino v dveh svetovnih vojnah, hkrati pa se pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo v vojaško močni Nemčiji na oblast prišla skrajna desnica. Še posebej je izpostavljena skrajno desna stranka AfD, katere morebitni prihod na oblast sproža strahove po celotni Evropi.

ARD-jev poletni intervju z Alice Weidel, vodjo desničarske stranke AfD, je naletel na močno kritiko in ogorčenje v vseh političnih taborih, kar je za televizijo pomenilo velik polom. Kljub visokim pričakovanjem je intervju mnoge gledalce pustil razočarane in 'na robu', saj so menili, da je bil pristop novinarjev do Weidelove pomanjkljiv, kar je na koncu povzročilo, da so bili 'izgubljeni' predvsem gledalci.

Župan Tübingena, Boris Palmer, je preprečil sobotno demonstracijo skrajno desničarske stranke AfD v mestu, potem ko je z njimi dosegel dogovor. V zameno za odpoved protesta je Palmer strankarske privržence AfD povabil na javno diskusijo, ki bo potekala septembra. Palmerjev dogovor z AfD je sprožil polemike in vprašanja glede njegove ustreznosti.

Najnovejše raziskave javnega mnenja v Nemčiji razkrivajo, da večina prebivalstva Alternativo za Nemčijo (AfD) dojema kot skrajno desno stranko. Kljub temu večina Nemcev nasprotuje morebitni prepovedi delovanja te stranke. Raziskava, ki jo je izvedel Inštitut za demoskopijo Allensbach za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung, kaže, da je mnenje o AfD polarizirano, a prevladuje stališče, da prepoved ni primerna rešitev.

Zvezno upravno sodišče v Leipzigu je dokončno zavrnilo pritožbe stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) proti uvrstitvi v kategorijo »sum ekstremistične skupine«, kar pomeni, da lahko obveščevalne službe nadaljujejo z njenim opazovanjem. Kljub temu porazu je AfD napovedala vložitev ustavne pritožbe v Karlsruheju. Postopek glede njene morebitne uvrstitve kot »dokazano ekstremistične« skupine pa še poteka.