APDEJT.si

Nova študija, ki jo je izvedel Inštitut Pasteur in objavil v reviji Nature Communications, razkriva zaskrbljujoče ugotovitve o dolgoročnih vplivih covida-19 na možgane. Raziskava kaže, da virus vztraja v možganskem deblu, kar povzroča depresijo, motnje spomina in anksioznost. Študija na hrčkih je pokazala, da virus vztraja v možganih do 80 dni.

Filmska ustvarjalka Sophie Brooks ponuja svež pogled na temačen svet sodobnega zmenkovanja v filmu 'Oh, Hi!'. Ta temna komedija se kritično loteva sodobne kulture zmenkov, ki je prikazana kot nezdrava in polna tesnobe, kar nakazujejo tudi odzivi na članke o tej temi v uglednih publikacijah.

Pevka Lola je med nosečnostjo preživljala težke čase, saj se je borila z nosečniško sladkorno boleznijo. Poleg zdravstvenih težav jo je močno obremenjeval tudi hud strah, ki jo je privedel do občutka, da je vsega konec. O svojih težavah je javno spregovorila, kar je razkrilo njeno ranljivost v tem posebnem obdobju.

Komik Paul Foot je po 28 letih depresije in anksioznosti doživel prelomnico med vožnjo skozi Manchester, kar ga je pahnilo v triletno in štirimesečno obdobje veselja. Medtem ko se Foot osredotoča na osebno preobrazbo, strokovnjak za otroške aktivnosti Chris Sharman ponuja pet iger za boj proti dolgčasu in razdražljivosti pri otrocih, s poudarkom na gibanju kot rešitvi.

Nova študija je pokazala, da naša osebnost pomembno vpliva na to, katera vrsta telesne vadbe nam prinaša užitek. Poleg tega raziskava poudarja, kako lahko gibanje še posebej koristi anksioznim in stresnim posameznikom, saj lajša njihove simptome.

Nova študija agencije Santé publique France je potrdila, da pandemija covida-19 v Franciji ni trajno povečala števila anksioznih stanj, saj so ti podatki med letoma 2017 in 2021 ostali stabilni. Ugotovitve so v nasprotju s prejšnjimi britanskimi in ameriškimi študijami. So pa raziskovalci zabeležili porast depresivnih epizod v istem obdobju.

Najnovejše raziskave poudarjajo, da hišni ljubljenčki in telesna aktivnost pomembno prispevajo k izboljšanju duševnega zdravja. Hišni ljubljenčki, kot so poročali pri Ruli, zmanjšujejo tesnobo, nudijo družbo in spodbujajo gibanje, kar krepi splošno dobro počutje. Prav tako je bila potrjena ključna vloga izogibanja sedečemu življenjskemu slogu, predvsem pri najstnikih, za boljše duševno zdravje.

Naraščajoča anksioznost starejših staršev povzroča napetosti in razkole v družinah. Otroci, ki so opisovali situacijo, so poudarili, da vsako leto, ki mine, anksioznost njihovih staršev doseže nove višine, kar izčrpa družinske člane in otežuje preživljanje več kot enega ali dveh dni z njimi. Ta naraščajoča zaskrbljenost ne zmanjšuje samo kakovosti življenja staršev, temveč negativno vpliva tudi na odnose z njihovimi otroki. Kljub temu, da so upokojeni starši opazovalcev 'neverjetni', se spreminjajo na zaskrbljujoč način.

Pilot z dolgoletnimi izkušnjami je ponudil dragocene nasvete za potnike, ki se soočajo z anksioznostjo in strahom pred letenjem. Med nasveti so se znašli predlogi za najboljši čas potovanja ter optimalni sedežni red v letalu za mirno in brezskrbno potovalno izkušnjo.

Raziskava, ki je zajela podatke več kot 100.000 mladih, opozarja na povezavo med zgodnjo uporabo mobilnih telefonov (pred 13. letom starosti) in povečanim tveganjem za razvoj duševnih motenj, kot so anksioznost, impulzivnost in mentalna odklopljenost. Študija poudarja, da prej ko otroci dobijo telefon, večje je tveganje za agresivnost in celo samomorilne misli, kar kaže na negativen vpliv zaslonov na duševno zdravje v otroštvu.

Madžarska vlada je vzpostavila telefonsko številko za nujne primere kot odziv na zaskrbljujoče poslabšanje duševnega zdravja mladih, vključno z naraščanjem anksioznosti, depresije, šolskega stresa, zlorab in spletnega ustrahovanja, ki prizadenejo dekleta in fante po vsej Evropi. Sočasno je globalna študija, ki je zajela več kot 100.000 mladih, pokazala, da je posedovanje pametnega telefona pred 13. letom starosti povezano s slabšim duševnim počutjem v odrasli dobi, kar se kaže v samomorilnih mislih, agresiji in nizki samozavesti. Strokovnjaki pozivajo k omejitvam zgodnje uporabe in večji digitalni izobrazbi.

Članka poudarjata pomen celostnega pristopa k zdravju, kjer sta tako presnovno kot duševno zdravje neločljivo povezana. Odpornost na inzulin, ki pogosto ostane neopažena v zgodnjih fazah, lahko drastično spremeni telesno ravnovesje in se kaže kot resna grožnja zdravju. Hkrati se izpostavlja vpliv telesne vadbe kot učinkovitega sredstva v boju proti anksioznosti in depresiji. Oba prispevka ponujata vpogled v ključne dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja posameznika, in poudarjata pomen preventive ter aktivnega pristopa k izboljšanju tako fizičnega kot mentalnega zdravja.

Druga sezona serije "With Love, Meghan" je naletela na ostre kritike, Meghan Markle pa se odziva nanje. Princa Harryja so posvarili pred sodelovanjem pri Netflixovem dokumentarcu o princesi Diani, ker bi to lahko še poslabšalo odnos s princem Williamom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 10. oktober razglasila za svetovni dan duševnega zdravja, s ciljem promocije duševnega zdravja in spodbujanja prizadevanj za njegovo izboljšanje. Letošnja tema poudarja dostopnost pomoči. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v Sloveniji opozarjajo, da je depresija ena najpogostejših duševnih motenj, zato naj pogovor o njej postane del skrbi za zdravje.

Raziskava je pokazala, da je tretjina mladih v Franciji, starih med 11 in 24 let, prizadetih zaradi anksioznih ali depresivnih motenj. Študija razkriva pomembno psihološko stisko med mladimi Francozi, z razlikami glede na spol in socialni status. Rezultati so bili objavljeni v okviru svetovnega dneva duševnega zdravja.

Po raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se približno tretjina zdravnikov in medicinskih sester v Evropi spopada z depresijo ali anksioznostjo. Raziskava je pokazala, da je več kot desetina zdravstvenih delavcev razmišljala o samomoru ali o tem, da bi se poškodovali. Ta stopnja je petkrat višja kot pri splošni populaciji, kar opozarja na resno krizo duševnega zdravja v evropskih bolnišnicah.

Svetovni dan duševnega zdravja, ki bo leta 2025, bo poudarjal pomen ozaveščanja, ravnovesja in zgodnje podpore pri zaščiti duševnega zdravja, še posebej v času humanitarnih kriz. Strokovnjaki iz Indije opozarjajo na zgodnje znake stresa, tesnobe in depresije ter ponujajo nasvete za prvo pomoč pri teh stanjih. Različni viri ponujajo vpogled v zgodovino, teme in pomen tega dneva.

Študija, izvedena na glodavcih, je pokazala, da lahko okužba očetov s SARS-CoV-2 povzroči spremembe v spermi, kar posledično poveča anksioznost pri njihovih potomcih. Raziskovalci so okužili odrasle miši samce s koronavirusom in opazili omenjene učinke na naslednjih generacijah. Rezultati nakazujejo potencialne dolgoročne posledice pandemije na prihodnje generacije.

Študija, objavljena v Salvadorju, je razkrila, da lahko okužba s COVID-19 povzroči spremembe v spermi miši, kar lahko poveča anksioznost pri potomcih. Raziskovalci so ugotovili, da potomci kažejo vedenjske in možganske razvojne spremembe, kar nakazuje na dolgotrajne učinke bolezni na prihodnje generacije.

Študije kažejo, da lahko izguba vonja po COVID-19 postane trajna težava. Poleg tega raziskave v Braziliji razkrivajo, da je pandemija pustila za sabo dve novi 'pandemiji': kronične bolezni in težave z duševnim zdravjem. Japonski znanstveniki pa so identificirali biološki vzrok za možgansko meglo, povezano z dolgotrajnim COVID-19.