APDEJT.si

V Azerbajdžanu poteka sojenje posameznikom, obtoženim številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu, ki so bili storjeni med vojaško agresijo Armenije. Pričali so žrtve mučenja v ujetništvu, vključno s tistimi, ki so pretrpeli telesne poškodbe, kot so izpuljeni zobje in nohti, ter žrtve min. Obtožbe vključujejo pripravo in vodenje agresivne vojne, genocid, kršenje zakonov in običajev vojne, terorizem in financiranje terorizma. Sojenje poudarja "železno pest", ki si želi trajnega miru, kljub temu da so vojna in miroljubni odnosi vedno vzbujali svetovno zaskrbljenost.

V Azerbajdžanu se nadaljuje odprto sojenje proti državljanom Republike Armenije, med katerimi so Arayik Harutyunyan, Arkadi Ghukasyan, Bako Sahakyan, Davit Ishkhanyan, David Babayan in Levon Mnatsakanyan, obtoženim kaznivih dejanj proti miru in človečnosti ter vojnih zločinov. Med obravnavo so pričale žrtve armenskih napadov, mučenja in min. Sodišče je poslušalo njihova pričanja, s katerimi so opisale pretrpljene krivice.

Zaprti rusko-armenski milijarder Samvel Karapetian bo vodil novo opozicijsko skupino, ki jo ustanavlja z namenom, da bi odstavil predsednika vlade Nikola Pašiniana. To je sporočil predstavnik Karapetiana konec tedna.

Kerem Mammadov, azerbajdžanski državljan, ki je bil ujet in mučen v Armeniji, je 18. julija pričal na vojaškem sodišču v Bakuju. Mammadov je dejal, da je bil ujet 7. marca 1990 v Armeniji, medtem ko je bil na poti, da popravi komunikacijsko linijo med regijama Zangilan in Gafan z vozilom znamke UAZ.

Španjolski mediji, kot je Periodista Digital, poročajo, da je Armenija menda tiho pristala na predajo strateškega dela svojega ozemlja pod nadzor ZDA. Armenija, ki se nahaja na Južnem Kavkazu, je v dolgotrajnem sporu z Azerbajdžanom, ki je lani ponovno vzpostavil nadzor nad regijo Gorski Karabah, pri čemer naj bi sodila tudi Turčija.

Armenska nacionalna koordinacijska komisija Amerike (ANCA) je pozdravila sprejetje resolucij v ameriškem senatu in predstavniškem domu, ki obsojajo preganjanje kristjanov, vključno z etničnim čiščenjem Armencev iz Artsakha s strani Azerbajdžana. Senatorka Josh Hawley je vložila resolucijo S.Res.327, medtem ko je 87 članov kongresa pozvalo Trump-Vancejevo administracijo k zagotovitvi varne vrnitve Armencev v Artsakh. Te resolucije poudarjajo pomembnost kolektivne in zaščitene vrnitve pregnanih Armencev v njihovo domovino.

V Bakuju se je nadaljevalo sojenje armenskemu državljanu Rubenu Vardanyanu, obtoženemu vojnih zločinov, zločinov proti miru in človeštvu ter terorizma in financiranja terorizma po azerskem kazenskem zakoniku. Na sodišču so pričali oškodovanci in njihovi pravni nasledniki, ki so podali izjave v zvezi s primerom. Vardanyan je obtožen več hudih kaznivih dejanj.

Nogometni klub Ferencváros (Fradi) je svojo kampanjo v Ligi prvakov začel v majhnem stadionu blizu Erevana v Armeniji. Na gostovanju proti FC Noah v drugem krogu kvalifikacij za Ligo prvakov se je ekipa Robbieja Keana v prvem polčasu znašla v zaostanku zaradi avtogola.

Azerbajdžanski zunanji minister Jeyhun Bayramov je izjavil, da mora Armenija spremeniti svojo ustavo in umakniti ozemeljske zahteve do Azerbajdžana, da bi dosegla dokončen mir. Za to bi bil potreben referendum v Armeniji. Poleg tega je Bayramov poudaril nujnost razpustitve Minske skupine OVSE. Minister Bayramov se je v Gruziji srečal tudi s predsednikom gruzijskega parlamenta Shalvo Papuashvilijem, s katerim sta razpravljala o strateškem partnerstvu med državama.

Srbija julija ni odprla novega pogajalskega sklopa z Evropsko unijo, kar potrjuje zastoj v njenih evropskih integracijah, kot je ocenila evropska komisarka Marta Kos. Po drugi strani sta Črna gora in Armenija okrepili institucionalno sodelovanje na področju evropskih integracij, s poudarkom na izmenjavi izkušenj pri reformah, ki jih Črna gora izvaja v poglavju 24 – Pravosodje, svoboda in varnost, ter predstavili ključne aktivnosti in rezultate v boju proti organiziranemu kriminalu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in turški zunanji minister Hakan Fidan sta se pogovarjala o najnovejših razmerah v regiji. Medtem je Aragči za Fox News izjavil, da Iran ne more opustiti programa bogatenja urana, kljub temu, da so mediji poročali o začasni prekinitvi, kar naj bi potrdil tudi Aragči sam. V Teheranu pa so zaradi vročine razglasili enodnevni praznik, kar je vplivalo na delovanje vladnih uradov, bank in šol.

Ukrajina je uspešno začela prvič uvažati plin iz Azerbajdžana preko Transbalkanske plinske poti. Državna energetska družba Naftogaz je sklenila prvo pogodbo o nakupu s podjetjem SOCAR Energy Ukraine, hčerinskim podjetjem azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR. Prve testne dobave so strateško pomembne za pripravo Ukrajine na zimsko sezono 2025-2026, saj gre za uporabo novega plinskega koridorja za državo.

Odnosi med Rusijo in Azerbajdžanom so se po vrsti incidentov drastično poslabšali. Glavni povod naj bi bilo aretacija sedmih azerbajdžanskih državljanov v Jekaterinburgu v sklopu preiskave mafijskih umorov. V nepričakovanem preobratu naj bi se Armenija in Azerbajdžan združila, da bi zmanjšala ruski vpliv v kavkaški regiji, kar kaže na skupno strategijo proti ruskemu predsedniku Putinu.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Aliyev je poudaril, da bi morale norme mednarodnega prava zagotoviti zaupanje med Azerbajdžanom in Armenijo. Razložil je, da sta nizka raven zaupanja med stranema in nespremenljivost stališča Azerbajdžana vprašanji, ki sta bili razpravljani v Abu Dabiju. Aliyev je tudi izjavil, da bi se mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo lahko podpisal takoj, ko bosta rešeni dve ključni vprašanji: spremembe armenske ustave in razpustitev Minske skupine OVSE.

Analitik Thomas de Waal iz Carnegie Endowmenta je za Meduza izjavil, da Rusija izgublja svoj vpliv na Južnem Kavkazu, kar naj bi se kazalo tudi v načrtih za strmoglavljenje armenskega premierja Pašinjana. Medtem je bil Mihail Gusman, namestnik generalnega direktorja TASS, odpuščen, kar nakazuje morebitne notranje napetosti ali spremembe v ruskih medijskih krogih.

Med zaslišanjem na vojaškem sodišču v Bakuju je nekdanji azerbajdžanski vojak Valihad Valiyev pričal o mučenju, ki naj bi ga izvajale armenske sile med njegovim ujetništvom v 44-dnevni vojni leta 2020. Valiyev je opisal pretepanje in druge oblike mučenja, ki naj bi mu jih povzročili armenski oboroženi pripadniki.

Družba "Gazprom Armenija" je začasno prekinila dobavo plina v Armenijo. Vzrok za prekinitev dobav so nujna vzdrževalna dela na odseku plinovoda "Severni Kavkaz - Zakavkazje" na območju Gruzije. Prekinitev dobav se je začela 24. julija.

V Bakuju je potekala predstavitev knjige "Qərbi Azərbaycan İrsi" ("Dediščina Zahodnega Azerbajdžana"), ki se osredotoča na materialno in kulturno dediščino Azerbajdžancev v Armeniji, zlasti na njihova pokopališča. Dogodek sta organizirala Okrožna uprava Narimanov in Skupnost Zahodnega Azerbajdžana. Vzporedno s tem poročilom je bila izražena kritika na račun ameriških kongresnikov armenskega porekla, ki naj bi nasprotovali procesu normalizacije odnosov med Azerbajdžanom in Armenijo ter s tem ovirali podpis mirovne pogodbe. Poudarjeno je bilo, da lobiranje ameriške armenske skupnosti ne bo doseglo svojega cilja kljub njihovim prizadevanjem.

Azerbajdžan je izrazil pripravljenost gostiti mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo v Bakuju, če bosta obe strani izrazili pripravljenost. Hikmet Hajiyev, pomočnik predsednika Azerbajdžana, je prav tako zanikal ugibanja o možni vpletenosti ZDA v koridor Zangezur. Azerbajdžan še vedno zahteva, da Rusija prevzame odgovornost za incident z letalom AZAL.

Iran je izrazil podporo mirovnemu sporazumu med Armenijo in Azerbajdžanom ter pozval obe državi k čimprejšnji sklenitvi le-tega. Kot je poudaril predstavnik Irana Baghaei, zamude pri mirovnih pogajanjih niso koristne in lahko privedejo do ponovnih napetosti med državama.