APDEJT.si

Najnovejša dognanja umetne inteligence so razkrila, da je supermasivna črna luknja Strelca A* v središču Rimske ceste usmerjena neposredno proti Zemlji in se vrti z maksimalno hitrostjo, kar je presenetilo astronomsko skupnost. Medtem ko znanstveniki raziskujejo potencialne nevarnosti za človeško razmnoževanje v vesolju, kot so mikrogravitacija in kozmični žarki, se povečuje tudi zaskrbljenost zaradi satelitov, ki utišajo vesolje. Tisoči internetnih satelitov v orbiti povzročajo elektronski šum, ki moti delovanje radijskih teleskopov in preprečuje zaznavanje oddaljenih kozmičnih signalov. Kitajski raziskovalci so že predlagali strategije, kot so lasersko orožje in sabotaže dobavnih verig, za nevtralizacijo satelitov Starlink Elona Muska, ki jih vidijo kot grožnjo.

Asteroid 2024 YR4 bi lahko leta 2032 trčil v Luno, kar bi bil največji tovrstni dogodek v zadnjih 5000 letih. Posledica bi bil uničujoč meteorni roj, ki bi ogrožal plovila v orbiti, operacije na Luni in ustvaril meteorni dež na Zemlji. Medtem pa so znanstveniki morda rešili dolgoletno uganko o ogljikovih asteroidih: čeprav so pogosti v vesolju, predstavljajo manj kot 5 % meteoritov, ki dosežejo Zemljo. Rešitev te skrivnosti bi lahko spremenila naše razumevanje začetkov življenja.

Znanstveniki so s pomočjo roverja Perseverance na Marsu prvič neposredno zaznali električne razelektritve. Meritve kažejo, da trenje v dvignjenem prahu povzroča nastanek električnega naboja, kar ustvarja pogoje za pojavljanje bliskanja, podobnega tistemu na Zemlji. Električne razelektritve so bile sicer že prej opažene na Jupitru in Saturnu.

NASA je sporočila, da je umetna inteligenca prvič avtonomno vodila vesoljsko plovilo pri določanju optimalnega časa in mesta za fotografiranje iz vesolja. Proces, imenovan "Dinamično ciljanje", je trajal manj kot minuto in pol in potekal brez človeškega posredovanja, kar kaže na napredek v avtonomnih vesoljskih operacijah. Po drugi strani pa raziskovalci opozarjajo, da sateliti Starlink Elona Muska povzročajo močne radijske motnje, ki ogrožajo opazovanje vesolja z radijskimi teleskopi. Analiza 76 milijonov posnetkov je razkrila, da ti signali ne bi smeli biti prisotni, kar sproža pomisleke glede vpliva velikih satelitskih konstelacij na znanstvene raziskave.

Zaradi ugodnih pogojev bo severni sij morda viden v več zveznih državah v Združenih državah Amerike nocoj, na predvečer zahvalnega dne.

Napovedan je prihod ciklona iz Genovskega zaliva, ki bo prinesel občutno hladnejše vreme s padavinami, nevihtami, točo in močnim vetrom. Hrvaški meteorologi so za tri regije izdali rdeče opozorilo. Srbski meteorolog je napovedal nov hladni front z nevarnostjo točonosnih neviht, ki bodo sledile obdobju izjemno visokih temperatur.

Konsorcij čeških podjetij pod vodstvom TRL Space iz Brna je od Evropske vesoljske agencije (ESA) prejelo pogodbo v vrednosti 2,6 milijona evrov (približno 65 milijonov čeških kron) za razvoj in proizvodnjo ključnega znanstvenega instrumenta. Ta instrument bo analiziral kemično sestavo Venerine atmosfere kot del sonde EnVision, ki naj bi bila izstreljena decembra 2031. Infrardeči spektrometer, poimenovan VenSpec-H, bo na sebi nosil tudi silhueto Věstonické venuše.

Vizualizacija, ki jo je ustvaril Made Visual Daily preko Visual Capitalist, primerja vse znane in ocenjene količine vode v našem Osončju. Viri vode vključujejo ledene skorje oddaljenih lun in oceane pod njihovimi površinami.

Nobelov nagrajenec za fiziko, Didier Queloz, bo 30. septembra v Gradcu predaval o revoluciji eksoplanetov in možnosti življenja v vesolju. Queloz in Michael Mayor sta leta 2019 prejela Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje planeta zunaj našega osončja, ki kroži okoli zvezde. Njuna odkritja so pomembno prispevala k astronomiji in razumevanju vesolja.

Dvomotrski asteroid 2025 SU4 je 24. septembra potoval blizu Zemlje, na razdalji približno 20.000 kilometrov. Ta razdalja je podobna višini, na kateri se nahajajo sateliti GLONASS in GPS. Laboratoriji za solarno astronomijo IKI RAN in ISZF SO RAN so poudarili, da asteroid zaradi svoje majhnosti ni predstavljal nevarnosti za naš planet.

Medzvezdni komet 3I/ATLAS, ki prečka naše osončje, je po novem večji, kot se je sprva mislilo. Čeprav je največji doslej zabeležen medzvezdni objekt, ne predstavlja nevarnosti za Zemljo in že zapušča sončni sistem. Astronomi podrobneje preučujejo hitrost in značilnosti tega gigantskega kometa.

Astronomski strokovnjaki so razblinili zmedo glede bližajočega se sončnega mrka, znanega kot 'ognjeni obroč', ki naj bi bil za mnoge enkratno doživetje. Poudarili so pravilni datum dogodka, saj je na spletu krožilo več napačnih datumov. Stargazerji so pozvani, naj bodo pozorni na nebo na točno določen datum v prihodnjih tednih.

Agencija NASA je sporočila, da se bo ogromen asteroid, poimenovan "2025 OW", ki je velikosti poševnega stolpa v Pisi, 28. julija približal Zemlji. Asteroid bo minil na razdalji približno 393.000 milj, kar je le malo dlje od Luninega tira. Njegov premer znaša okoli 210 čevljev, kar je enakovredno 15-nadstropni stavbi, in se premika s hitrostjo 47.000 milj na uro.

Španska ministrica za znanost, inovacije in univerze, Diana Morant, je napovedala, da je španska vlada pripravljena nameniti do 400 milijonov evrov za privabljanje in postavitev Tridesetmetrskega teleskopa (TMT) na otok La Palma na Kanarskih otokih. Sredstva bodo zagotovljena preko Centra za tehnološki in inovacijski razvoj (CDTI). Ta ponudba naj bi pomagala zagotoviti financiranje za projekt, ki naj bi ga opustila administracija Donalda Trumpa.

NASA je izdala opozorilo pred asteroidom velikosti letala, ki bo naslednji teden preletel blizu Zemlje. Asteroid 2024 YR4 bi se lahko približal Zemlji, vendar znanstveniki uporabljajo napredne metode za izračun verjetnosti morebitnega trčenja. Ti izračuni vključujejo spremljanje tirnice asteroida, njegovo maso in hitrost, kar omogoča oceno tveganja za naš planet. Metode vključujejo analizo podatkov iz teleskopov in računalniških simulacij za napovedovanje prihodnjih poti.

Kitajska je napovedala ambiciozne načrte za poglobljeno raziskovanje vesolja, s poudarkom na misijah na Mars, Jupiter, Uran in Neptun. Cilj teh misij je preučevanje ledenih velikanov, ki ohranjajo dragocene plinske materiale, ključne za razumevanje zgodovine nastajanja zvezd in planetov, ter pomagajo pri študiju izvora našega osončja in eksoplanetov. Medtem pa so znanstveniki na Merkurju odkrili prisotnost litija, ki je povezan z udarci meteoroidov, kar razkriva dinamične površinske procese tega planeta in daje vpogled v njegove zgodovinske procese.

Kosiček Marsa, težak skoraj 25 kilogramov, je bil na dražbi hiše Sotheby's v New Yorku prodan za 5,3 milijona dolarjev (4,54 milijona evrov), s čimer je postal najdražji meteorit, kadar koli prodan na dražbi. Meteorit, znan tudi kot NWA 16788, je bil prodan za skoraj pet milijonov evrov. Strokovnjaki poudarjajo, da je njegova vrednost v redkosti in izjemni znanstveni pomembnosti, saj ponuja edinstven vpogled v geološke procese in sestavo Marsa.

Zemlja se 10. julija 2025 zavrtela hitreje, kar je povzročilo najkrajši dan, saj je trajal 1,36 milisekunde manj kot običajnih 24 ur. To so potrdili mednarodne službe, ki spremljajo hitrost vrtenja planeta, vključno z Mednarodno službo za rotacijo Zemlje in Pomorsko opazovalnico ZDA. Novico sta objavili znanstveni publikaciji Space in Space.com ter DW.

Po poročanju spletnih govoric, da naj bi bil 2. avgusta 2025 viden sončni mrk, so strokovnjaki potrdili dogodek, a hkrati razjasnili zmedo glede časa in lokacije. Po nedavnem popolnem mrku v Združenem kraljestvu so se na družbenih omrežjih pojavile trditve o prihajajočem mrku, vendar so astronomi poudarili, da se resnica razlikuje od splošnega prepričanja.

Astronomi so odkrili zanimiv planetarni sistem z dvema eksoplanetoma, ki krožita okoli iste zvezde. Eden ima 24-urno orbito, medtem ko drugi, orjaški ledeni svet, potrebuje pet let za obkrožanje. Istočasno pa so z vesoljskim teleskopom Chandra X-ray opazovali eksoplanet, ki se krči in razpada, saj ga starševska zvezda bombardira s sevanjem, kar ne kaže dobre prihodnosti za ta mladi planet.