APDEJT.si

Direktor ameriške centralne obveščevalne agencije (CIA) John Ratcliffe je napovedal razkritje dokumentov FBI-ja v zvezi s preiskavo 'Russia Hoax', ki naj bi pokazali, da je šlo za načrt Hillary Clinton in FBI-ja, da se pospeši lažni Steeleov dosje. Ratcliffe je tudi uradno predal več pomembnih oseb, vključno z Jamesom Comeyjem, Johnom Brennanom in Hillary Clinton, pravosodnemu ministrstvu zaradi morebitnega kazenskega pregona v zvezi z afero o domnevnem ruskem vmešavanju.

Novi očitki so se pojavili glede domnevnega prikrivanja prevare o ruski zaroti s strani nekdanjih direktorjev ameriške obveščevalne agencije CIA. Peter Schweizer, predsednik Inštituta za vladno odgovornost, je predlagal, da bi morala biti Gina Haspel, ki je bila v letih 2016 in 2017 vodja postaje Cie v Londonu, preiskana zaradi domnevnega prikrivanja zarote, medtem ko je bila direktorica Cie. Hkrati pa naj bi bil tudi John Ratcliffe, prav tako nekdanji direktor Cie, vpleten v prikrivanje informacij v korist nekdanjega predsednika Baracka Obame, kar naj bi razkril upokojeni analitik Cie Larry C. Johnson.

Novi deklasificirani dokumenti razkrivajo, da je administracija Baracka Obame domnevno "proizvajala in politizirala obveščevalne podatke", da bi ustvarila pripoved o dogovarjanju med Trumpom in Rusijo, čeprav je vedela, da gre za "potegavščino". Hkrati je bil James Clapper, nekdanji uradnik Obamove administracije in kritik Donalda Trumpa, izključen iz udeležbe na slovesnosti ob podelitvi K9 diplome, katere usposabljanje je sponzoriral v spomin na svojo pokojno ženo.

Višji obveščevalni uradniki naj bi nasprotovali ključni trditvi nekdanjega direktorja Cie Johna Brennana glede ruskega vpletanja v volitve leta 2016, vendar naj bi jih Brennan kljub temu preglasil. Dodatno naj bi obveščevalna analiza, ki je bila del poročila o domnevnem ruskem vpletanju, izvirala iz ukrajinske agencije, ki naj bi bila pod vplivom administracije Obama in Bidna.

Poročilo, ki ga je deklasificirala DNI Tulsi Gabbard, razkriva, da CIA ni imela 'neposrednih informacij, da bi Putin želel, da bi bil Trump izvoljen' leta 2016. Medtem je senator Lindsey Graham izrazil odprtost za možnost imenovanja posebnega tožilca za preiskavo vpletenosti Obamove administracije v promocijo narative iz leta 2017, ki je trdila, da je Trumpova predsedniška kampanja leta 2016 sodelovala z rusko vlado.

Ameriška vlada je po desetletjih skrivanja in na podlagi obljube Donalda Trumpa objavila prej nerazkrite dokumente, povezane z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega. Ti dokumenti, ki niso bili digitalizirani in so bili shranjeni v vladnih arhivih, vključujejo zapise FBI-ja, CIA-e in druge preiskovalne materiale. Urad direktorja nacionalne obveščevalne službe (ODNI) je potrdil objavo, ki naj bi razkrila dolgo varovane skrivnosti o tem zgodovinskem dogodku.

Članka razpravljata o trditvah, da je CIA sprožila obveščevalno in teroristično vojno proti Rusiji, ki temelji na napačnih informacijah, kar je opisano kot 'vojna na trhlih nogah'. Larry C. Johnson se v svoji analizi kritično opredeljuje do delovanja CIE. Poleg tega je Foreign Policy objavil članek Tima Weinerja, avtorja 'Legacy of Ashes', z naslovom 'Ko je grožnja znotraj Bele hiše: Kaj si notranji sodelavci CIE mislijo o MAGA krtih in priklonih, ki so zdaj zadolženi za nacionalno varnost ZDA'. Ta članek naj bi kritično obravnaval Trumpa in njegovo administracijo, hkrati pa razkrival notranje poglede CIE na domnevne 'MAGA krtice' v ameriški nacionalni varnosti.

Nekdanji agent Cie, John Kiriakou, obsojen leta 2012 zaradi uhajanja informacij, trdi, da "seznam strank" Jeffreyja Epsteina nikoli ne bo objavljen v javnosti. Kiriakou je podal svoje mnenje o tem, kakšne vsebine bi lahko bile še vedno skrite pred preiskavo vlade. Po njegovem mnenju centralna obveščevalna agencija ne bo objavila omenjenega seznama.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal javno objavo obsežnih dokumentov, povezanih z umorom Martina Luthra Kinga mlajšega, med katerimi je približno 230.000 strani poročil FBI in CIE o Kingu. Ta poteza se je zgodila v času, ko se Trumpova administracija sooča s pritiskom zaradi ponovno oživljene afere Epstein, kar je sprožilo špekulacije o poskusu preusmeritve javne pozornosti. Objava teh zgodovinskih dokumentov je pomembna za razumevanje preteklosti in vpliva na percepcijo ključnih dogodkov v ameriški zgodovini.

Administracija Donalda Trumpa je objavila več kot 230.000 strani dokumentov, povezanih z atentatom na Martina Luthra Kinga Jr. leta 1968, ki vključujejo gradivo iz FBI in CIA. Objava dokumentov je potekala 21. julija 2025, v skladu z izvršnim ukazom 14176. Atentat na Kinga v Memphisu v Tennesseeju ostaja eden najbolj tragičnih in kontroverznih trenutkov v ameriški zgodovini. Predsednikova direktorica nacionalnih obveščevalnih služb Tulsi Gabbard je objavila 320.000 strani dokumentov, povezanih z atentatom 4. aprila 1968.

Guvernerka Federalnih rezerv Lisa Cook je vložila tožbo proti Donaldu Trumpu, trdeč, da ga ne more odstaviti s položaja. RFK Jr. je izjavil, da mora CDC sprejeti Trumpovo agendo. Pojavila so se ugibanja, da je bil odhod direktorice CDC Susan Monarez povezan s prihajajočim poročilom Ministrstva za zdravje in socialne storitve, ki naj bi podpiralo Trumpovo politiko. Guverner Kalifornije je ponovno opozoril na možnost, da bi Trump poskušal preseči ustavno omejitev dveh predsedniških mandatov. Analitiki pa so opozorili na Trumpovo moč nad Ministrstvom za pravosodje.

Nekdanji direktor Cie John Ratcliffe je na televiziji Fox News izjavil, da so nedavno objavljeni dokumenti v zvezi z domnevnim ruskim vpletanjem v ameriške volitve le vrh ledene gore. Napovedal je, da bodo v prihodnjih tednih objavljeni še dodatni dokumenti, ki naj bi razkrili "izdajalska" dejanja. Ratcliffe je namignil, da bi obtožbe lahko doletele nekdanjega direktorja Cie Johna Brennana, nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja in nekdanjo državno sekretarko Hillary Clinton zaradi primera Russiagate.

Glede na nedavno objavljena elektronska sporočila naj bi se ameriška obveščevalna skupnost, vključno s Cio in Uradom direktorja nacionalne obveščevalne službe, od leta 2015 redno srečevala z dr. Ralphom Baricom, strokovnjakom za koronaviruse. Pisarna senatorja Randa Paula že leta poskuša pridobiti te dokumente. Barica obtožujejo, da je v svojem laboratoriju na Univerzi Severne Karoline ustvaril virus COVID-19, vendar mu kljub dokumentiranemu sodelovanju z laboratorijem v Wuhanu o njegovi vlogi v pandemiji ni bilo treba pričati.

David Chase, ustvarjalec kultne serije 'Sopranos', se po skoraj dveh desetletjih vrača na HBO z novo omejeno serijo 'Project: MKUltra'. Serija bo temeljila na resnični zgodbi o tajnem programu ameriške obveščevalne agencije CIA, imenovanem MKUltra, ki je v času hladne vojne izvajal poskuse nadzora uma z uporabo drog, kot je LSD. Serija bo sledila liku Sidneyja Gottlieba, znanega tudi kot 'Črni čarovnik', ki je bil ključna figura v tem kontroverznem programu.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je predlagala model varnostnih jamstev za Ukrajino, ki ne vključuje članstva v Natu, vendar zagotavlja hitro pomoč zaveznikov v primeru nevarnosti. Poljski mediji poročajo, da varnostna jamstva morda ne bodo vključevala vojaških aktivnosti. Ukrajina pripravlja varnostni koncept za obdobje po koncu vojne z Rusijo. Matteo Salvini je kritiziral Macrona zaradi predloga o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino. Dmitrij Medvedev je izjavil, da Rusija ne bo sprejela vojaških kontingentov Nata kot mirovnih sil v Ukrajini. Donald Trump naj bi pripravljal načrt za mir v Ukrajini, ki bi lahko vključeval umik ZDA, prikrit kot mirovna pobuda.

ZDA so bile kritizirane zaradi ignoriranja poročil o grozljivih masakrih, ki jih je izvedla sirijska vlada v provinci Suvajda. Število žrtev še ni dokončno potrjeno, napetosti pa ostajajo visoke, zaradi česar je celotna provinca pod nadzorom vlade. Hkrati potekajo pogovori v Ammanu o podpori šariatskemu pravu, kar sproža dodatne polemike.

Missourijski državni tožilec Andrew Bailey, zaveznik predsednika Trumpa, je bil imenovan za so-namestnika direktorja FBI, kjer bo delil funkcijo z Danom Bonginom. Gre za nenavadno imenovanje, ki se dogaja v času napetosti med Bonginom in Ministrstvom za pravosodje.