Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.
Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.
Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.
Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.
V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.
V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.
Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.
Brazilija bo gostila podnebno konferenco Združenih narodov COP30 v Belem ob Amazonki, kjer se bodo države poskušale dogovoriti o ukrepih za zaustavitev podnebnih sprememb. Konferenca bo predstavila tudi brazilski sklad 'Tropical Forest Forever', ki naj bi nagrajeval države za ohranjanje tropskih gozdov, kar vzbuja previdno upanje glede napredka pri podnebnih ukrepih.
Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.
ZN so izrazile zaskrbljenost, saj naj bi se število izjemno vročih dni v petnajstih begunskih taboriščih, ki so najbolj izpostavljena vročini, do leta 2050 zagotovo podvojilo. Po poročilu UNHCR naj bi se število izjemno vročih dni povečalo s povprečnih 101 med letoma 2007 in 2016 na predvidenih 202 dni na leto.
Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.
Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.
Etiopija je uradno odprla Veliki etiopski renesančni jez, največji hidroelektrarni projekt v Afriki, ki naj bi zagotovil elektriko milijonom Etiopijcev. Premier Abiy Ahmed je poudaril, da je jez velik dosežek za vse temnopolte ljudi. Odprtje je sprožilo proteste Egipta.
V Alžiru poteka 4. izdaja Intra-afriškega trgovinskega sejma (IATF 2025), ki ga je odprl alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune. Predsednik Tunizije, Kaïs Saïed, je ob tem pozval k vzpostavitvi novega afriškega in svetovnega reda. Saïed se je po udeležbi na otvoritveni slovesnosti vrnil v Tunizijo.