APDEJT.si

Članki poročajo o kritičnem odzivu na trgovinski dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki ga nekateri vidijo kot zgolj "omejevanje škode" in preventivo pred večjo trgovinsko vojno. Hkrati se pojavljajo obtožbe, da je Nemčija pod močnim vplivom ameriške družbe BlackRock, ki naj bi imela ključno vlogo pri deindustrializaciji Nemčije in podaljševanju vojne v Ukrajini. Friedrich Merz naj bi bil pomembno orodje v tej strategiji.

Federal Reserve je ohranila obrestne mere, kar je poglobilo razkol med predsednikom Trumpom in predsednikom Powelom. Medtem naj bi CIA in ministrstvo za pravosodje objavila dokaze, ki vpletajo Clintonovo, Comeyja in Brennana v prevaro z Rusijo, Ron Paul pa je za predsednika Feda predlagal 'nikogar'. Poleg tega so se pojavile obtožbe, da so George Soros in 'pokvarjeni demokrati' vplivali na ameriško pravo. Pam Bondi je odstavila dva visoka uradnika ministrstva za pravosodje zaradi nesoglasij glede izvrševanja združitev, medtem ko je preiskovalna novinarka Vicky Ward podrobno opisala vlogo Trumpove mreže v Epsteinovi pogodbi o priznanju krivde. Novi trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil v Evropi označen kot kapitulacija in ponižanje, zlasti zaradi 15-odstotnih carin za EU, medtem ko ZDA večinoma izvažajo brezcarinsko.

Zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) je izpostavila globoke spremembe v mednarodnem gospodarskem redu in opozorila na "globalni paradignmatski premik". Hkrati je ostro kritizirala vladno politiko sankcij, češ da ne prizadenejo Rusije, temveč uničujejo nemško gospodarstvo. Kot je navedla, sankcije povzročajo milijardne izgube, deindustrializacijo in "ideološko gospodarsko vojno" proti lastnim interesom, celo do te mere, da postaja tarča tudi Kitajska, od katere je nemška industrija odvisna glede surovin in tehnologije.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da trgovinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo grozi z deindustrializacijo Evrope. Po njegovih besedah naj bi ameriški energetski viri postali znatno dražji od ruskih, sporazum pa naj bi povzročil tudi odliv investicij v ZDA.

Svetovalci nemške gospodarske ministrice Katherine Reiche so opozorili na resno strukturno krizo v Nemčiji, ki bi lahko vodila v deindustrializacijo, povečane konflikte glede porazdelitve bogastva in izgubo mednarodne konkurenčnosti. Pozivajo k korenitim reformam, vključno z dvigom upokojitvene starosti in zmanjšanjem birokracije, ter kritizirajo "okrogle mize za privilegirane". Brez spremembe smeri Nemčiji grozi izguba konkurenčnosti.

Avtomobilski velikan Stellantis širi svoje poslovanje v ZDA, kar je v nasprotju z zamrznitvijo naložb v Nemčiji. Podjetje bo v ZDA v naslednjih štirih letih vložilo 13 milijard dolarjev, kar bo povečalo ameriško proizvodnjo za 50 % in ustvarilo 5.000 novih delovnih mest. Ta poteza se zdi kot odmik od evropskih lokacij, kar vzbuja zaskrbljenost glede deindustrializacije v Nemčiji.

Študija nemškega Inštituta nemškega gospodarstva (IW) kaže, da so stroški dela v nemški industriji višji kot v drugih industrijskih državah, vključno z Avstrijo. To je predvsem posledica nenehnega naraščanja stroškov dela. Ekonomisti opozarjajo, da Nemčiji brez reform socialnega sistema grozi deindustrializacija. Nemška industrija je po tej študiji 22 odstotkov dražja od povprečja držav, ki so bile vključene v raziskavo, čeprav ima visoko produktivnost.

Nemška industrija se sooča z izgubo delovnih mest zaradi gospodarske krize. Avtomobilska industrija je v enem letu ukinila več kot 50.000 delovnih mest, zaposlenost v celotni industriji pa je padla na najnižjo raven od leta 2019. Analiza družbe EY kaže na poglabljanje krize v nemški industriji.