APDEJT.si

Francija nadaljuje z zmanjševanjem svoje vojaške prisotnosti v Afriki, saj je včeraj, 17. julija, uradno predala Senegalu zadnji dve vojaški bazi v državi. Ta zgodovinski dogodek v Dakarju pomeni konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki. Francoski kontingenti so sedaj prisotni le še v Džibutiju in Gabonu, kar odraža upad francoskega vpliva na afriški celini. Hkrati se zmanjšuje tudi podpora francoskemu predsedniku Macronu, ki se sooča z javnim neodobravanjem zaradi svojih politik.

Francoska vojska je v četrtek, 17. julija, po 65 letih uradno končala svojo stalno vojaško prisotnost v Senegalu. Kamp Geille in vojaška letalska baza na letališču v Dakarju sta bila uradno predana senegalski državi. Ta poteza predstavlja konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki, saj je Francija že prej umaknila svoje baze iz Malija, Burkine Faso, Nigra, Čada, Slonokoščene obale in Gabona. Okoli 350 francoskih vojakov, ki so bili del francoskih elementov v Senegalu (EFS), je imelo predvsem nalogo izvajanja operativnega vojaškega partnerstva s senegalskimi oboroženimi silami.

Ukrajinski Inštitut za nacionalni spomin je generala-feldmaršala kneza Grigorija Potemkina razglasil za udeleženca pri izvajanju politike "ruskega imperializma". V skladu z veljavno zakonodajo bodo lokalne oblasti morale odstraniti objekte, povezane z njegovim imenom, iz javnega prostora.

Španski članek izraža nestrinjanje z monarhijo po Francovi smrti, medtem ko na Tahitiju Oscar Temaru želi "deprogramirati" avtonomiste. Temaru je izpustil razpravo o dekolonizaciji zaradi odsotnosti državnega predstavnika.

Dva pariška muzeja sta nedavno odprla razstavi, ki osvetljujeta prispevek žensk v svetu umetnosti. V Musée Cognac-Jay je na ogled razstava »Correspondances« umetnice Agnès Thurnauer, ki postavlja v dialog njena dela z deli iz 18. stoletja, s poudarkom na ustvarjalnosti žensk. Muzej Orangerie pa predstavlja razstavo o Berthe Weill, galeristki, ki je v svoji pariški galeriji leta 1901 promovirala mlade umetnike, ki so kasneje postali pomembna imena moderne umetnosti. Razstava vključuje najlepše slike njenih varovancev.

Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. S tem je uradno priznal odgovornost Francije za ubijanje voditeljev gibanja za neodvisnost med leti 1958 in 1960.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. To priznanje sledi poročilu zgodovinarjev, ki ga je Macron prejel januarja in poudarja, da je represija francoskih kolonialnih oblasti med letoma 1956 in 1961 prerasla v pravo »vojno«, ki je zahtevala »deset tisoč žrtev«. Macronovo priznanje predstavlja prelomnico v spominu med državama.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija v poznih petdesetih letih v Kamerunu vodila »vojno« med dekolonizacijo. V pismu kamerunskemu kolegu je Macron izrazil obžalovanje zaradi »represivnega nasilja«, ki ga je povzročila Francija v tem obdobju.